23.5 C
Ljubljana
petek, 20 maja, 2022

(PISMO BRALCA) Udbaški ubijalci državnega odvetništva (5)

Piše: Franc Trunk

Ob udbaško politični policiji, udbaških političnih tožilstvih, udbaških političnih sodiščih, udbaških medijskih ubijalcih imamo v RS tudi privilegij udbaško političnega državnega odvetništva, ki v zakonsko predpisanem zastopanja interesov RS v neizvajanju zakonskih določb – ‘v utrjevanju prava v RS’ kot ga razume udbaško državno odvetništvo le-to dejansko zastopa/brani zločinsko kriminalna dejanja udbaško izrojenih uradnikov vs. materialni Resnici, ki jo zastopa posameznik!

 NORO, a RESNIČNO!

Praktično vsaka institucija v RS je prestreljena s kučanovim udbaštvom!

V dneh od 12. 10. 2010 do 15. 10. 2010 so udbaški izrodki IRSOPa nezakonito porušili sinov vseljen dom na Vodmatski 8 v središču Ljubljane, vse na udbofašistični način kot ga ni videla ne SRS, ne RS (op.a. tipično udbaški pristop – z rušenjem so začeli dan pred mojim rojstnim dnem, vse ob vedenju, da sva z ženo v ZDA…)…

V kontekstu pravnomočno/dokončno dosojenega temelja do upravičene odškodnine (op.a. sodba VS RS opr. št. 198/2018 z dne 19. 2. 2019) zaradi nezakonito! porušenega sinovega vseljenega doma na Vodmatski 8 v Ljubljani, je (udbaško) državno odvetništvo RS (op.a. zanj ana kerševan) v imenu RS prvo! kontaktiralo odvetniško pisarno odvetnice ga. Avrelije Barle( opa.a., ki je zastopala tozadevni pravni interes družine Trunk), če je družina Trunk pripravljana preko postopka mediacije doseči izvensodno poravnavo za nezakonito! porušen sinov vseljen dom…

Na pritrdilen odgovor, kjer je bilo (udbaškemu) državnemu odvetništvu (ani kerševan) sporočeno, da je minimalna! pričakovana mediacijska odškodnina – vrednost ‘ceglov’ po uradni cenitvi GURSa s pripadajočimi obrestmi, kar znese zaokroženo en mio € – kar je velikostni razred vrednosti nezakonito porušenega sinovega vseljenega doma, ki ga je v času poteka mediacije uspel ‘naračunati’ sam hišni sodni cenilec (udbaškega) državnega odvetništva Jorg Bleiweis, vse v nestrokovni maksimi minimaliziranja vrednosti nezakonito porušenega sinovega vseljenega doma!

Ob dejstvu, da smo v družini Trunk sklenili, da mi ne bomo tisti, ki bi zapustili/prekinili mediacijo in se na ta način zavarovali pred tozadevnimi očitki, sem po dveletnem maloumnem nategovanju (udbaškega) državnega odvetništva (op.a. kolikor je trajala predmetna mediacija v NAKLEPNEM!!! udbofašističnem psiho/fizičnem/finančnem izčrpavanju/ubijanju družine Trunk) pred zaključno seanso mediacije pripravil dne 5. 11. 2021 zapis poteka predmetne mediacije, ki je sam po sebi enoznačno sporočilen (copy-paste zapisa z minimalnimi redakcijskimi popravki za lažje razumevanje):

copy-paste:

Tožeča stranka/družina Trunk je uradno zapisala, da je mediacija iskanje soglasja o dovolj pošteni odškodnini, kjer se je družina Trunk že na prvem srečanju mediacije v duhu mediacije korektno in konkretno omejila zgolj na povzročeno materialno škodo zaradi nezakonito porušene hiše – brez pripadajoče škode za uničeno opremo, brez pripadajoče nematerialne škode, brez pripadajoče ustrezne satisfakcije…

Državno odvetništvo (DO RS) kot pooblaščenec tožene stranke IRSOP!? je v konfliktu interesa (10. čl. ZDOdv) na to uradno odgovorilo, da DO RS vodi enak cilj, kjer je DO RS celo zapisalo, citat:

»Poštena odškodnina bi morala povrniti dejansko premoženjsko škodo in dati ustrezno satisfakcija za nastalo nepremoženjsko škodo. Da je ocena škode poštena mora temeljiti na dokazih. Pri odškodnini za nepremoženjsko škodo pa tudi na ustaljeni primerljivi sodni praksi. Ker gre za poravnavo je primerno tudi ustrezno popuščanje na obeh straneh.«

In kako to DO RS uresničuje!?

Dejstvo je, da je DO RS prvo v vrsti pripomoglo k 8-letnem zavlačevanju predmetnega odškodovanja, prvo z zanikanjem lastnih uradnih pravnih mnenj, nato z zlorabo vseh rednih in izrednih pravnih sredstev z neumestno revizijo in sedaj z enormno dolgo praktično dve leti trajajočo mediacijo, kjer še dandanes 5. 11. 2021, ko to pišem, še nimamo vedenja katero od povzročenih škod priznava DO RS, kaj šele, da bi imeli določeno višino posamezne povzročene škode, nenazadnje skupni znesek protiponudbe DO RS. Prav tako je DO RS zavlačevalo postopek pred ESČP v primeru sina Jureta, najprej zanikalo kakršnokoli nezakonitost, po 2-letih zavržnega maloumnega uradniškega laganja zanikrne udbaške državne odvetnice andreje grum pa samo priznalo sinu – kot edinemu! v času obstoja RS – kršitve človekovih pravic po kar štirih! členih Konvencije…

O tem ni zanemarljivo, da DO RS s takšnim ravnanjem izrablja neomejena javna sredstva za zagovarjanje oblastnih zložencev, s tem zlorablja žrtev, prav tako pa ne ukrepa skladno z zakonom proti povzročiteljem nezakonitih ravnanj z zakonsko predpisanim regresiranjem NAKLEPNO!!! povzročene škode…

Dokazi niso v osebnih stališčih zločincev in njihovih zagovornikov, s pravnomočno sodbo VS RS je enoznačno izkazano, da je državni organ povzročil ne/materialno škodo na način, ki je v pravni državi povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja, kar pomeni nič drugega kot naklepno!!! in pri tem tožeča stranka nima nikakršen so-odgovornosti tako v posledicah nezakonite porušitve sinovega vseljenega doma, kot v obsegu škode, na katero se brez pravnih, kaj šele pravnomočno pravnih dejstev sklicuje DO RS, vse v izpostavljanju osebnih stališč. Ob tem lahko tu dodamo še večkrat dokončno pravnomočno potrjeno oblastno kršitev Zakona, Ustave RS, človekovih pravic, človekovega dostojanstva: drastično kršitev načela sorazmernosti, enakosti pred zakonom in uničenje doma, poseg v najglobljo intimo duševnosti Človeka…

Ali se lahko DO RS izkaže z ustaljeno primerljivo sodno prakso, kjer je s pravnomočno sodbo VS RS enoznačno izkazano, da je bil krivosodni postopek zoper mene in sina element naklepnega udbaškega konstrukta montiranega krivosodnega procesa z evidentnim zavržnim tožilskim mučenjem in izsiljevanjem priznanja krivde za kaznivo dejanje, ki ga nisva storila…, kjer ne gre za napako pač pa za ponovni naklep utišati/ubiti oblasti neljubega posameznika, ki je v pravni državi povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja…

Predmetna naklepno nezakonita kazen je bila nezakonito dosojena in realizirana…

Ali se lahko DO RS izkaže z ustaljeno primerljivo sodno prakso, kjer je sinu Juretu, kot edinemu v 30-ih letih obstoja samostojne RS samo priznalo kršitev človekovih pravic po kar ŠTIRIH! členih Konvencije, vse zaradi oblastnega fašizma v zaporski upravi, ki manipulira z življenji ljudi, kot da gre za piščance, ki so namenjeni dnevnemu zakolu…

Ni tovrstne sodne prakse!!!– vse kar se je družini Trunk zgodilo in je dokončno pravnomočno dokazano/presojeno je precedenčnega značaja, kjer je zgolj NEBO! edina omejitev višine pripadajoče odškodnine za NAKLEPNO!!! strojeno množico oblastnih kriminalnih zločinstev, ki so članom družine Trunk povzročili več vseživljenjskih nenadomestljivih ne/materialnih škod!

Ob rob zapisanemu – v situaciji, ko je v arest samostojno! šel vitalni Življenja želeči mladenič, vse po nezakoniti porušitvi njegovega vseljenega doma, po predhodnem nezakonitem enoletnem priporu, vse po zavržnem mučenju z nezakonitim priporom, ob kalvariji z zlorabo državne psihiatrije ter nezakonito izsiljenim priznanjem krivde za kaznivo dejanje, ki ga ni storil, in ko je po nezakoniti obsodbi na večletno kazen zapora iz aresta prišel kot psihično ubiti Človek, se pogovarjati o odškodnini za uničeno Človeško življenje, kot da imamo pred seboj barantanje za ceno enokilskega piščanca, je dodatni zločin nad človekom, je nadaljevanje najbolj oblastno zavržnih grobih posegov v dostojanstvo žrtve!

Nekaj materialnih dejstev predmetne mediacije, posebej po tistem, ko sem opravil nekaj sestankov z nekaterimi pooblaščenimi mediatorji:

· Tožeča stranka je od vedno sledila načelu mediacije, pošteno, v popuščanju do nivoja simbolike…

· Tožeča stranka se od samega začetka mediacije zavedala, da nista ne g. Andrej Razdrih, ne g. Rudi Tavčar naključno izbrana/imenovana za vodenje predmetne mediacije…

· Glavnega nosilca mediacije je predlagalo DO RS, kjer aludiram na to, da je DO RS uveljavila tudi imenovanje hišnega sodnega izvedenca Jorga Bleiweisa – tožeča stranka v njej lastnem poštenem pristopu k mediaciji predlogom DO RS ni nasprotovala…

· Zgolj v predvideno težje! mediacije se imenujejo tudi dodatni visoko usposobljeni strokovnjaki…

· V mediacijo se redko vključuje sodne izvedence…

· Mediacija naj bi bila tudi možnost soočenja akterjev tožene in tožeče stranke, kjer bi mediatorja morala v samem začetku mediacije ugotoviti/zaključiti ali je mediacija zaradi morebitnega prevelikega razkoraka pričakovanj med strankama sploh smiselna…

·  DO RS ni stranka mediacije, je zgolj zastopnik interesa RS (op.a. če spoštuje 10. čl. ZDOdv) v spoštovanju Ustave RS…, ki tudi oz. naj bi ‘utrjevala pravni red v RS’

· Nespodobna dolžina poteka mediacije praktično dveh let ne more in ne sme biti posledica izgovora na COVID-19, pač pa je zloraba instituta mediacije za naklepno zavlačevanje, kjer bi na račun predmetnih dveh let lahko imeli pravdo po višini škode že na višjem sodišču oz. v sferi uporabe izrednih pravnih sredstev, kar je glede na dosedanje ravnanje DO RS tudi lahko realno pričakovati …

· Tovrstni potek mediacije izkazuje postavljanje ultimatov tožeči stranki po sprejetju ‘kakršne že koli odškodnine’ in ne argumentirane odškodnine v pojmu »poštene odškodnine«. Gre za dodatno neetično izsiljevanje kot dodatno psihično nasilja nad žrtvijo/tožečo stranko, ki jo je potrebno ‘zlomiti’, kar vse je nič drugega kot oblastni psihofizični terorizem…

Tožeča stranka od vsega začetka mediacije izkazuje pripravljenost korektne popustitve v pričakovanju poštene/simbolične višine odškodnine, ob vzporednih ukrepih, kot so de-facto priznanje kršitev in opravičilo, prenehanje nadaljevanja kršitev človekovih pravic in utrjevanje pravnega reda …

Za DO RS pa velja, da se še do danes ni izkazal – niti neuradno – katere škode od povzročenih škod priznava, njihove posamezne zneske priznanih odškodnin, posledično končne vsote odškodnine, ki jo v njemu lastnem razumevanje poštene odškodnine ponuja na oltar mediacije…, kar vse je, poimenovano z besedami enega od predmetnih mediatorjev »oblastni zločin nad posameznikom in huda zloraba instituta mediacije, ki dodatno izkazuje, da tovrstno vodena mediacija ni pravi pristop za pogajanje z oblastnimi teroristi, saj prihaja do evidentne zlorabe instituta mediacije s strani oblastnikov, ki vodijo mediacijo s sredstvi davkoplačevalcev« …

DO RS, ki naj bi zastopala interes RS v kontekstu Ustavnih norm in zagotovila pošteno odškodnino ob utrjevanju pravnega reda RS, posledično v kontekstu predpisanih zakonskih določb tudi ukrepalo proti povzročiteljem nezakonitosti, je očit(a)no v predmetni mediaciji zamenjala žrtve z zločinci…

Ob vsemu povedanemu, zapisanemu v preteklih dveh letih in v okoliščinah, ko smo vsi udeleženci predmetne mediacije delovali pošteno znotraj etosa mediacije – uradno predlagam, da ravno zaradi izkazane poštenosti vseh deležnikov predmetne mediacije podpišemo uradno izjavo, o opustitvi zaupnosti poteka predmetne mediacije…

Tožeča stranka se vam zahvaljuje za morebitno razumevanje.

Sestavljeno s soglasjem vseh deležnikov tožeče stranke, kar bo, če je potrebno overjeno s podpisi deležnikov tožeče stranke

zaključek copy-paste…

Ob zgoraj zapisanem, lahko trikrat ugibate, kdo vse je bil proti, da bi sprejeli skupno izjavo o opustitvi zaupnosti poteka predmetne mediacije…

se nadaljuje…

Možno le in samo v kučanovi udbaški udbolandiji!

Saj ni res, pa je!

Sorodne vsebine