Piše: Franc Bešter
Gre za dva koncepta vladavine, izvajanja oblasti, urejanja skupnih zadev. Človek je »politična žival«, kot so pravili stari Grki, se pravi bitje, ki se združuje ali povezuje v manjše ali večje skupnosti, in Grki so ljudi delili na »polites« in »idiotes«. Idioti: tisti, ki niso hoteli sodelovati v političnem življenju (iz tega bi lahko zaključili, da je večina Slovencev idiotov!).
Največja takšna tvorba (do danes) je država, v novejšem času se je pojavila nad-nacionalna tvorba, kakršna je EU (ta se ima za najuspešnejši politični projekt v zgodovini). Države so seveda lahko večje ali manjše, Grki so ustanavljali mestne državice (polisi), a Grčija je na višku obsegala lep del Sredozemlja (»Grecia magna«). In kakšno obliko vladavine so uvedli Grki? V svojem arhaičnem obdobju so imeli kralje, ko so nekoč v tem doživeli polom, pa so iznašli prvo demokracijo na svetu (atenska demokracija, zlata doba Aten). A že Platon je ugotovil, da je meja med totalitarizmom in demokracijo tanka. Res je, zgodovina kaže, da demokracija kaj hitro zdrsne v totalitarizem (primer je prihod Hitlerja na oblast v Nemčiji) in totalitarizem je težko preobraziti v demokracijo, kar doživljamo v Sloveniji, ko se nikakor ne moremo otresti bremen totalitarne preteklosti in uvesti resnično demokracijo. Kje je vzrok temu?
Kaj je človek kot »politična žival« v resnici, se pravi kot bitje skupnosti? Kakšnih 200 000 let, kar na planetu obstaja homo sapiens, je le-ta živel v majhnih združbah: rodovnih, plemenskih skupnostih, v hordah, in skupne zadeve je reševal vodja horde oz. plemenski poglavar, ki je bil obenem vrhovni vrač (mag). Po svoji biološki osnovi, po genih, smo torej »bitja horde«, in ko se v neki družbi pojavi kakšno krizno stanje, z nas odpade patina civilizacije in razum se zamegli, na dan pa pride človek čustev in strasti, primitivni agresivni pripadnik horde, ki zahteva močnega Vodjo in poenostavljene (populistične) rešitve in odgovore.
Večje človeške združbe (prve države z milijon in več prebivalci) so se pojavile šele pred ok. 10 000 leti, in ta pojav je nedvomno povezan s kmetijsko revolucijo: z udomačevanjem rastlin in živali. Po koncu zadnje poledenitve se je človek zaradi tega, na Bližnjem in Srednjem Vzhodu, v namen obdelovanja zemlje, za stalno naselil. Izgradnja namakalnih sistemov, obrambnih objektov, mest in templjev – vse to je zahtevalo veliko ljudi, zato pa tudi neko močno, centralizirano oblast. Potrebna je bila tudi neka močna ideja (religija, vera), ki je ljudi motivirala in povezovala. Vladar (npr. faraon) je bil mnogokrat tudi vrhovni svečenik in božanstvo na Zemlji. S teh vidikov so bile te prve države (civilizacije) totalitarne tvorbe: en močan in dosmrten voditelj, ena ideologija. In to se je celo dedovalo, nastajale so dinastije! Tako je bilo tisočletja na Kitajskem in v Indiji in podobno v Latinski Ameriki. Lahko rečemo, da je človeštvo večino svojega obstoja na Zemlji živelo v totalitarizmih, v avtokratskih režimih. Demokracija je neka novejša politična tvorba in glede na rečeno ni težko razumeti, zakaj je ta sistem krhek in ranljiv, za demokracijo je treba zavestno delovati, ona zahteva višjo etično zavest, aktivno državljanstvo, več znanja in višjo intelektualno raven ljudi. Ni slučaj, da se je prva demokracija pojavila v narodu, ki je bil zelo ponosen na svoj »logos«, pri ljudstvu velikih filozofov. In ni slučaj, da se je v Evropi (in v Severni Ameriki) demokracija pojavila v 18. stoletju – v »stoletju luči« (razsvetljenstvo), v času poveličevanja Razuma in vračanja k grško-rimskim vzorom. Že ustanovitelji ameriške demokracije pa so ugotavljali, da bo ta sistem deloval le, če bodo pripadniki, delujoči znotraj njega, na dovolj visoki etični ravni. Res: demokracija predpostavlja nekaj, česar sama ne more zagotoviti. V civilizaciji Zahoda je človeku etične temelje, skozi ves srednji vek, dajalo krščanstvo, vendar pa se, z novim vekom, v tej civilizaciji pojavita znanost in tehnika, ki sta začeli rušiti metafizične in s tem etične temelje. Človek Zahoda je ostal brez duhovnega temelja, znanost in tehnika pa sta Kapitalu obenem dali moč, da zavlada, in nad takšnimi ljudmi je še laže vladati (jih zmanipulirati). Prave demokracije zato ni več, ostala je zgolj formalna, spremenila se je v neko obliko totalitarizma, določene skupine z ideologijo kapitala hočejo zavladati nad vsem svetom.
Franc Bešter, Zg. Besnica
