Piše: Ervin Anton Schwarzbartl
Mučno in boleče je brati poročila o stanju v Ukrajini razumno. Normalni (navadni) ljudje ne »upajo« verjeti, da je po dveh svetovnih vojnah možna tretja, tega jih je preveč strah, saj se zavedajo, da bo, če bo, ta za ves svet, predvsem za »navadne« ljudi, neprimerno hujša, bolj krvava in uničujoča kot prvi dve.
Tudi in predvsem oblastnim voditeljem in vplivnim gospodarskim, finančnim, kapitalskim in …. lobijem je to povsem jasno, ker se bodo »karte« povsem na novo premešale tudi za njih. Prepričan sem, da jim je prav zaradi zapisanega prav malo mar, kaj bo z Ukrajino in komaj (!) čakajo, da se »epizoda» vojne konča z veliko verjetnostjo sprememb demokratične usmeritve države in hotenja državljanov za zbližanje z EU in vključitvijo v NATO.
Po koncu vojne, se bo začel »zagon« obnove, SVIFT bo deloval, embargi prekinili, »pipice« odprle, trgovanje nadaljevalo po ustaljenih poteh …, ostalo pa bo trpljenje ljudi ter izgube življenj kot »drugorazredna tema« zgolj za sočustvovanje s prizadetimi. Največje žrtve bodo preživeli begunci, in to kljub solidarnosti in pomoči tistih, ki so jih sprejeli in jim skušajo pomagati. To niso »parazitski« (!?) migranti s povsem drugimi vrednotami od evropskih, to so ljudje, ki si želijo vrnitev v svojo domovino in obnoviti ustaljenost življenja, preživljanja z delom, kot pred begom. Kdo bo rekel, da sem pesimist, morda celo cinik. Prav, bom pač čez leto dni priznal svojo zmoto!?
Vprašanje v tej vojni ni, kdo dela dobro in kdo hudo, ampak, ali je vojna sploh lahko nekaj dobrega, če v vojni trpijo in umirajo »navadni« ljudje na obeh straneh. Drugo vprašanje, ki dopolnjuje prvo, pa je, v čigavem imenu in za kašno ceno trpijo »navadni« ljudje, ki se med seboj ne poznajo.
Ne verjamem, da v vojni državljani obeh strani zavestno trpijo v svojem imenu in v svojo škodo (ali korist), čeprav ima, po večini demokratičnih ustav, oblast ljudstvo. Ali res? Mislim, da ljudstvo nikoli ni imelo oblasti, oblast so in še vedno imajo posamezniki, ki v svojem interesu in za svoje koristi ter prepričanja obvladujejo množico sapijensov (mislečih bitij). Danes v vedno bolj digitaliziranem svetu v imenu ljudstva bijejo medsebojno bitko oblastni posamezniki. Kako naj potem kot posameznik – oseba presodim, kdo dela dobro in kdo hudo. V dolgi zgodovini človeštva, če poenostavim, dobrih in slabih ljudi ni bilo, bili so vedno samo zmagovalci in poraženci. Floskula, da dobri ljudje delajo dobro, slabi zlo, je zgolj ideal. Kdo bo v tej trenutno še mali vojni, ki gotovo ne bo prerasla v svetovno, zmagovalec, za svet elite niti ni pomembno. Eliti je pomembno, da se obstoječa razmerja ne porušijo »preveč« in da ohranijo svoje privilegije. Zato molimo in prosimo za trpeče, pa tudi za sovražnike in za pamet, da se ta in tudi druge »male« vojne po svetu čim prej končajo. Svet ljudi je samo eden, in tega ne zapravimo po neumnosti …
Ko boste to, če boste, brali, bo vojna v Ukrajini morda že kočana, a danes še traja in tudi drugod po svetu. Kot kristjan pa mislim in trdim, da zaradi sedmih poglavitnih grehov nas ljudi.
Ervin Anton Schwarzbartl
Selnica ob Muri, Domžale
