Piše: Franc Bešter
Etika igra v politiki zelo pomembno vlogo, zlasti od elit naj bi se pričakovalo delovanje na visoki etični ravni. Že v srednjem veku so vedeli: gorje narodu, katerega politične elite se pokvarijo! V srednjem veku so se zavedali pomena morale za ekonomsko preživetje, in so zato etiko takrat postavljali na prvo mesto. A tudi ustanovni očetje ameriške demokracije so ugotavljali, da bo demokracija kot sistem delovala le ob dovolj visoki etični zavesti državljanov. Jasno, zakaj: le v tem primeru je v ljudstvu dovolj takšnih posameznikov na razpolago, za volitve, in le v tem primeru ljudstvo takšne tudi hoče izvoliti. Demokracija nadalje predpostavlja dovolj visoko raven reda, urejenosti v družbi.
Se pravi, demokracija predpostavlja to, problem pa je, da sama po sebi tega ne more zagotoviti. Nasprotno, pokazati želim, da vse tisto, na čemer gradi zahodni človek svojo civilizacijo zadnjih dvesto let, povzroča celo degradacijo, rušenje etičnih vrednot in s tem niža kvaliteto demokracije, upam si trditi, da nas je razvoj družbe, temelječe na tem, v naših časih pripeljal že do točke, ko je ona že dokaj iluzorna, v resnici živimo v neki obliki totalitarizma. Orwellovski časi.
Človek moderne dobe svoje civilizacije ni utemeljil le na razsvetljenski demokraciji, ampak tudi na znanosti, tehniki in tržnem gospodarstvu. Postavil je šolski sistem, v katerem se poučujejo moderne empirične znanosti, in hitro napredujočo tehniko je začel uporabljati v tržnem sistemu, v boju na prostem trgu. Problem je, da ta znanost (moderne dobe) povzroča neko bolezen sodobnega človeka – kugo racionalizma, uporaba tehnike na trgu pa njegov materializem, duh racionalizma in materializma pa je široke množice zapeljal v ateizem. Vprašati pa se moramo, kaj se zgodi z etiko (moralo) v takšni družbi masovnega brezboštva, novodobnega poganstva.
Smisel in etični temelj je zahodnemu človeku dolga stoletja dajala vera (krščanstvo), znanja in instituti moderne dobe pa so ta metafizični temelj začeli postopno rušiti. Paradoksalno: novoveški človek je vzpostavil demokracijo kot politični sistem, obenem pa znotraj njega začel uporabljati tudi znanja in sisteme, ki otežujejo dobro delovanje demokracije, ki pravzaprav demokracijo uničujejo.
Masovni pojav brez-boštva se je na politični ravni artikuliral kot levičarstvo, in levičarstvo danes od znotraj ogroža to civilizacijo. A tudi naše (slovenske) leve stranke so »proizvod« racionalizma in materializma. Ali levičarji nimajo etike, ali niso sposobni moralnosti? Tega nikakor ne moremo trditi. Vendar pa je njihova etika drugačna, navadno niso sposobni neke rafinirane morale, glede tega se tudi taktično prilagajajo, glede na potrebe, okoliščine… . Vse to se vedno znova kaže v besednih dvobojih in razpravah v državnem zboru, to lahko opazujemo npr. tudi sedaj, pri referendumih glede evtanazije in konoplje, spopad med levico in desnico, ki se pri tem sklicuje ne le na medicinsko stroko, ampak tudi na krščansko etiko.
Gre za dva ideološko zelo različna svetova, tu gre pravzaprav za spopad med zemeljskim in nebeškim mestom, ki se odvija skozi vso človeško zgodovino. Problem pri tem je, da modernost povzroča sekularizacijo, zato je v naših časih zemeljsko mesto zadobilo veliko moč, pravzaprav pre-moč, v srednjem veku je bila situacija obrnjena. Problem levice je tudi, da ji Oblast pomeni veliko, pravzaprav vse, ker je izvor časti, privilegijev, denarja, zato ji je malik, nekakšno zlato tele, in zato v boju zanjo ne izbira sredstev. Zaradi tega stanja v »civilizaciji« smo zabredli v močvirje samovoljnih oblastnikov, lobijev, korupcije, mafijskih poslov, spletk…, nasploh, postali smo nekakšna džungla, zmešana družba vsakršnih krivic. Rezultat vsega skupaj je namreč neko zelo nepravično stanje v družbi, ko se je veliko bogastvo steklo (v obliki denarja) v roke peščice, na račun tega, da imajo toliko manj revne množice, ki se s težavo prebijajo (upokojenci, delavci…).
Sicer je pa situacija podobna povsod po Zahodu, pravzaprav po vsem svetu, zato mislim, da je moderna doba v svojem razvoju prišla do točke, ko ni več poti naprej, in bo zato treba izpeljati prehod v novo dobo.
