Piše: Franc Pintar, Bled
V letu 2025 bo več okroglih obletnic. V svetovnem okviru izpostavim 80. obletnico konca druge svetovne vojne ter 80. obletnico ustanovitve OZN, ki je nastala tik po drugi svetovni vojni (2. SV) ob spoznanju, (…) “da je treba uničene skupnosti graditi tudi na temelju načel in vrednot. Z njenim sprejemom je porušeni svet stopil na pot obnove, (Ban Ki Mun, generalni sekretar OZN ob 70. obletnici). Povod je bila torej 2. SV. Leta 1948 je bila nato sprejeta Splošna deklaracija o človekovih pravicah. Proti glasovanju se je vzdržalo 9 držav, od tega 6 pod komunistično oblastjo; torej tudi YU.
V demokratični Sloveniji ob koncu 2. SV praznujemo tudi konec NOB oz. ob poudarjeni sintagmi ZZB za vrednote NOB in somišljenikov (ZZB+) zmago nad nacifašizmom. A polemika ob sprejemanju Zakona o varstvu javnega reda in miru, da komunizem ne spada med totalitarne ideologije tako kot nacizem in fašizem in novoletna poslanica Svoboda in mir predsednika ZZB v Svobodni besedi nakazuje agendo, da bo na skupni proslavi ZZB in vlade ob letošnji 80. obletnici konca 2. svetovne vojne ter NOB zamolčano, da je posledica tudi 80. obletnica začetka komunistične oblast, ki od DRJ do SFRJ z ustavo leta 1974 nadaljuje z izgradnjo komunistične družbe. Vse do prvih svobodnih volitev. Dokumentirane posledice do čez 700 prikritih grobišč, politični procesi, zaplembe premoženja, 13 koncentracijskih taborišč, izgonih prebivalstva, … Še leta 1980 je začel izhajati tajni uradni list, ki se je imenoval »Uradni list SFRJ – zaupno glasilo«.
Zgodovina na “pravi strani” od 1941 do poznih 80 let se mi nekako ponavlja z dandanašnjo “strokovno” zgodovino ZZB+. Takratna uradna zgodovinska stroka ni (smela) govoriti o likvidacijah VOSa, o vzrokih za požgane vasi in poboje talcev, družin … o koncentracijskih in delovnih taboriščih po že končani NOB+.
In kako se mi ponavlja? Na spominskih slovesnostih in obletnicah v ZZB+ zaradi ideološke plombe o tem zopet molčijo. Poudarjajo pa priborjeno svobodo (!) in – nekritično – vrednote NOB. Kot da smo (zopet?) v komunistični YU, kjer so bile sistemsko kršene človekove pravice.
Ob pogosto – tudi nekritično – omenjeni domobranski prisegi se mi ponuja tudi naslednja primerjava oz. enačenje med NOB oz. revolucijo in okupacijo. Ni pa edina.
- Če upoštevamo sicer nelegitimen in nelegalen odlok SNOO o zaščiti slovenskega naroda 16. 9. 1941, je prepoved delovanja vseh organizacij in odporniških skupin izven OF proti okupatorju revolucionarno logična. Dopuščal je “justifikacijo” dejanskih in potencialnih nasprotnikov revolucije kot narodne izdajalce.
- Okupator vzpostavi vojaško vlado, ki na okupiranih območjih ne dovoli drugih vojaških enot. Tako je alternativa, ki jo je okupator postavil pred Slovensko domobranstvo: prisega ali razpustitev, okupacijsko logična
Po polemični razpravi in pogajanjih je bila sprejeta prisega. (prim. J. Peršič, XII/1973).
S tem je uresničena pri ZZB+ zamolčan Beblerjev (soustanovitelj OF) poudarek: “Bela garda mora biti, ker jo potrebujemo. Če je ne bodo ustvarili klerikalci, jo bomo morali ustvariti sami.”(Skriti spomin Angele Vode, str. 70)
V že omenjeni novoletni poslanici beremo usmeritev o zavezanosti temeljnim dokumentom OF in 80. obletnici zmage nad nacifašizmom. Med drugim piše:
• nadaljnje razjasnjevanje resnice o drugi svetovni vojni in NOB na podlagi ugotovitev zgodovinske stroke. Argumentirano zavračanje laži, podtikanj in diskreditacij NOB, OF in ZZB ter njihovega izrinjanja iz javnega življenja”
Takšno razjasnjevanje NOB je po 80. letih vsekakor potrebno in mora zaradi objektivnosti zajeti tudi revolucionarno nasilje že od 1941. Ta priložnost ni bila izkoriščena l 2022 na mobilni razstavi NOB 1941 – 1945, kjer tudi manjka obdobje in razlogi od ustanovitve PIF do preimovanja v OF. Strokovna argumentacija mora biti brez ponovne ideološke plombe s Čebin, ki se je razkrila tudi z ukinitvijo dneva spomina na žrtve komunizma in neuvrstitvijo komunizma v Zakon o varstvu javnega reda in miru. Verodostojnost bo dosegla, če bo upoštevala v ZZB+ nikoli omenjeno:
– Kardeljevo napoved, l. 1940, ‘da bodo šli komunisti v oborožen upor samo, če bodo imeli možnost za revolucijo in če bo to v interesu Rusije’,
– pa tajne depeše Kardelja,
– strogo zaupno deklaracijo CK KPS 16. novembra 1941 s seznamom oseb v 12. tč. za likvidacijo nasprotnikov socialistične revolucije. Podpisal jo je Kidrič.
To napovedano razjasnjevanje odpira dodaten pogled na vrednote NOB in revolucionarno definicijo izdajalca. (prim. Bučar, Usodne odločitve, 1988). in tudi na (popravek?) ideološko plombo s Čebin leta 2023, ki se je v demokratični Sloveniji razkrila z ukinitvijo dneva spomina na žrtve komunizma.
Po posvetu pri predsednici države, tudi ob prisotnosti predstavnikov ZZB za vrednote NOB in Nove slovenske zaveze, so sporočili, da obstaja “družbena volja za dostojen pokop posmrtnih ostankov”.
Pri dostojnem pokopu pogosto slišimo: Počivajte v miru in naj vam bo lahka slovenska zemlja.
Bomo to slišali v letu 2025?
P. S: Žrtvovani Dražgošani pa še vedno ležijo v neposvečeni zemlji. Dogajanja v Dražgošah nisem spremljal.
