Piše: Jurij Kreutz, Brestanica
Mislim, da je skrajni čas, da se v Sloveniji, tako kot v glavah državljanov, tudi pri razmišljanju desnih političnih akterjev nekaj zelo spremeni. Moje pisanje je namenjeno obema kategorijama.
Ko smo po nekaj vladah z »novih obrazih« že mislili, da smo dosegli dno, smo leta 2022 dobili vladno koalicijo, ki je presegla vsa naša dosedanja negativna pričakovanja, zato se bojim, da kaj podobnega naša država enostavno ni več sposobna prenesti.
Vsem politikom na desnici priporočam resen premislek o stanju v zelo specifični slovenski družbi ter pripravo strategij za naslednje volitve, ker trenutno za Slovenijo ni nič bolj pomembnega, kot je zmaga desnice na naslednjih volitvah.
Po mojem mnenju je potrebno že v pripravi na volitve najti popolnoma nov pristop ob upoštevanju nekaj izhodišč, ki so bila do sedaj premalo prisotna v razpravah in razmišljanjih na desni sferi in sicer:
- Na naslednjih parlamentarnih volitvah v Sloveniji za zmago desnice (ki jo vidim kot edino rešilno bilko za Slovenijo) ne bo dovolj, če se bo vsaka stranka zase borila za volivce ampak bo potrebno nastopiti skupaj.
Zelo pomembno se mi zdi da bi še pred volitvami sprejeti izhodišče, da bo za desne stranke veljala zmaga le, če bo zmagala desnica v celoti- ne glede na to, koliko glasov bo doprinesla posamična stranka.
Iz izkušenj namreč vemo, da dober volilni rezultat posamezne desne stranke ob skupni zmagi levih strank lahko prestavlja Pirovo zmago, ki sicer stranki prinese določene ugodnosti, možnost za vstop v koalicijo z drugače mislečimi, vendar so dosedanje izkušnje pokazale, da to ni dobro niti za stranko niti za Slovenijo.
- Nabiranje glasov med desnimi volivci z negativno kampanjo na račun bratskih strank znotraj desnice je samo voda na mlin levičarjev in je kontra produktivno- mislim, da mi ni treba razlagati, na kaj ciljam.
V istem kontekstu prosim g. J. Janšo naj se vzdrži javnega »fajtanja« z mladci, ki se vanj zaganjajo, čeprav mu ne sežejo niti do kolen. Marsikdaj namreč najbolj prepriča in zaboli sicer pričakovani odgovor, ki pa ga preprosto ni.
- Vedno večjo razdvojenost v naši družbi se ne splača niti preprečevati, niti objokovati. V tej smeri je šlo že vse preveč energije in sredstev dobesedno v nič in vedno smo na desnici potegnili ta kratko.
Pozabimo torej na narodno spravo in podobne iluzije in se v družbi preprosto spoprijaznimo z dejstvom, da je slovenska politična scena tako nepopravljivo razdvojena- tako glede pogledov na zgodovino, kot tudi pri razmišljanjih o bodočnosti naše družbe- da je nesmiselno iskati poti za sodelovanje in kompromise med obema poloma. Dobesedno je potrebno presekati- tisti, ki smo vsaj malo politično zavestni jasno povejmo da smo pač levo ali desno usmerjeni. Pri tem pustimo ob strani vse teorije o tem, kaj je levo in kaj je desno, ker te teorije v Sloveniji enostavno ne držijo.
Tudi v Ameriki se politično delijo na Demokrate in Republikance, pa dejansko nihče ne teoretizira zakaj je tako. - Za neodločne in neopredeljene volivce, ki ne brskajo po spletnih portalih in ne gledajo NOVA TV 24, ter le za silo spremljajo nekatere glavne medije z izkrivljenimi podatki o dejavnosti strank in njih voditeljev je potrebno pripraviti jasen pregled, kdo je kdo v Sloveniji- kaj je pri nas v Sloveniji levo in kaj desno in katere so tiste stranke, ki so se odločile služiti desnim vrednotam.
Ljudje tega preprosto ne poznajo dovolj dobro, zato se načeloma ne odločajo za volitve, če pa že, potem volijo po inerciji in smernicah, ki jih dobijo preko medijev.
Ljudje o katerih govorim namreč redno hodijo k bogoslužju, pa volijo levičarje ali celo govorijo, kakšno škodo so utrpeli s strani komunizma- pa volijo leve stranke, seveda pa je še vedno mnogo tudi preprostih ljudi z opranimi možgani, ki še vedno trdijo, da jim je bilo v socializmu in bivšem režimu lepo in se temu primerno odzivajo.
Vse te ljudi (v slabi maniri jih zmerjamo za Slovenceljne, Butalce itd.) bi morali na nek način podučiti (tudi v verskih ustanovah pod okriljem Komisije Pravičnost in mir), katere so razlike med današnjo slovensko politično desnico in levico.
Te ločnice je potrebno poudariti tako, da bodo razlike popolnoma jasne še tako neukim volivcem.
Na primer:
Če za desno volilno telo velja, da cenimo:
– našo osamosvojitev in državo z neokrnjeno demokracijo,
– temeljne krščanske vrednote in verjamemo v družino, kot osnovno celico naše družbe, ter s tem zavračamo
ideologije kulturnega marksizma, Woke, prebujenstva LGBT+ itd.
– umetnost v svoji klasični lepoti
– nedotakljivost osebne lastnine
Potem je za levo stran dokaj jasna opredelitev, da:
– bolj cenijo vrednote nekdanje SFRJ, kot pa našo samostojno državo
– negirajo naše temeljne krščanske in družinske vrednote in se istovetijo z ideologijami ter poveličevanjem
socialističnih in komunističnih idej
– verujejo v marksistično kulturno revolucijo, ki žali dostojanstvo človeka in želi razvrednotiti vse lepo v
umetnosti in kulturi z raznimi perverznostmi.
– podpirajo bedarije o več-spolnosti in jih širite preko plačanih nevladnih organizacij
Zgornja opredelitev se zdi groba, vendar je po mojem mnenju v temelju popolnoma zadostna, da prepoznamo, kdo danes tangira desno in kdo levo. Imenovanje strank za sredinske, pa levo-sredinske in desno-sredinske je po mojem le zaradi tega, da bi se akterji kazali volivcem bolj všečni in razumevajoči- dejstvo pa je, da na volilni sceni s tem delajo kar precej zmešnjave.
Šele, ko bo tudi neaktivnim in neukim državljanom bolj jasno, kaj delajo levi in kaj desni, bomo lahko pričakovali njih odločitev, da se pri sebi primarno opredelijo ali so za leve ali desne, šele v naslednji fazi pa bo pomembno, katera od strank te opcije jim bo bolj pri srcu.
5.Tako kot smo se pripravljali na plebiscit, bi morali na desni stopiti skupaj in enotno nastopiti tudi sedaj. Ideja dr. Andreja Umeka o novi »majniški deklaraciji 25« in povezovanju v Demos 2, kjer naj bi z medsebojnimi razpravami pripravili strategijo za volilno zmago na bližajočih se parlamentarnih volitvah se zdi zelo prava.
Sicer pa vse stranke, ki po zgornjih kriterijih tangirate na desno (SDS, NSI, SLS, SNS, Naša dežela, Zeleni Slovenije, Konkretno, GOD, GU, Demokrati, Fokus itd) pozivam, da združite svoje sile v smeri predvolilnih koalicij, ki bi imele realne možnosti za prestop parlamentarnega pragu, po domače- da bi šlo na volitvah čim manj glasov v prazno.
- Ker je medijski prostor pri nas okrnjen, bo potrebno volivce obveščati neposredno na terenu preko izpostav in odborov. Še bolje pa bi bilo, da bi obveščanje izvedli preko velikih plakatov (primer dr. Aleša Štrancarja) in z letaki, ki bi jih državljani dobili po pošti. Sporočilo bi moralo biti kratko in jasno, da bi ljudje prepoznali za kaj se zavzemamo na desni in za kaj na levi, vsebovati bi moralo seznam desnih strank, ki ta osnovna stališča brez zadržkov podpirajo in zelo pomembno- tudi poslano v imenu vseh teh strank. To naj bi bil prvi korak za odločitev levo ali desno. V naslednjih korakih pa naj bi stranke kompatibilno z osnovno opredelitvijo v kampanji sporočale volivcem, načine in poti za dosego skupnih ciljev.
Kot veste, sami programi (ekonomski, socialni, itd.) ljudem ne pomenijo kaj dosti, pomembnejša sta splošna opredelitev predstavljanje na terenu (ker medijem ne moremo verjeti ) in zaupanje v kandidate.
Vlogo mediatorja, ki bi storil prvi korak s sklicanjem vseh za sodelovanje pripravljenih strank na posvet in izmenjavo mnenj o volilni strategiji bi po mojem lahko prevzel g. Janez Janša, kot vodja trenutno največje stranke na desnici oz. kot starosto slovenske politike ali pa (da ne bi bilo preveč ljubosumnja že na začetku), kašen bolj nevtralen organ, npr. Zbor za republiko, Katedrala svobode…
Da bi uspeli na volitvah, bo potrebno marsikaj pogoltniti. Vse politične akterje in domoljube pozivam, da vse stare zamere in parcialne osebne ali strankarske interese potisnite vstran z mislijo na zmago desnice na naslednjih volitvah, kar Sloveniji in slovenskim državljanom edino lahko prinese boljšo perspektivo, vsem desnim strankam pa (neglede na to ali bodo v parlamentu, ali ne) aktivno udejstvovanje pri vodenju državne politike, namesto dosedanjega sramotnega životarjenja ob državni podpori pri 1% volilnem rezultatu.
Ne pozabimo, da naslednje volitve zaradi stanja v državi pomenijo dobro priložnost, saj je čas za alternativo levim vladam dobesedno dozorel.
Če na desni strani tega ne bomo znali izkoristiti potem nam tudi Bog ne bo mogel več pomagati.
Preostane nam le še, da najprej jasno pokažemo, kdo so tisti, ki želijo biti glavni na svojem »kupu gnoja«, ki se izločujejo iz skupnosti in se pogovarjajo s figo v žepu. V naslednji fazi pa si priznajmo, da enostavno še nismo dovolj dozoreli, da bi konkurirali bolj spretnim nasprotnikom, ki znajo potegniti skupaj in da nismo izkoristili edinstvene priložnosti za preobrat.
