Piše: Franc Bešter, Zg. Besnica
Razsvetljenski projekt je med drugim propadel tudi zato, ker je prekinil z vso preteklostjo, s tem pa je bilo izgubljenega tudi ogromno znanja in izkušenj – kar se je v človeštvu kopičilo skozi stoletja in tisočletja. Tako je razsvetljeni evropski um opravil tudi z okultizmom kot praznoverjem in proizvodom srednjeveškega mračnjaštva. Tu zato nameravam napisati nekaj besed o tem, ker v zvezi s tem področjem obstaja pri nas, na Zahodu, tudi zaradi razsvetljenstva, veliko nevednosti in predsodkov. In tudi v Cerkvi: tu se namreč tisto, kar prihaja od Duha (npr. sanje in videnja), zavrača ne le zaradi racionalizma, ampak tudi zato, ker Cerkev to smatra za področje okultnega, okultizem pa večinoma enači s satanizmom, zato je to »igranje z ognjem in soočanje s temnimi silami«.
Okultno: skrivno, tajno, iz dveh razlogov. Ker gre za skrivna znanja, ki so se ohranjala v raznih tajnih ložah in združenjih. Magija (bela, črna), kabala, hermetizem, ezoterika. In »znanstvena« izraza za to: parapsihologija, globinska psihologija. Jungovo »kolektivno nezavedno« je identično z astralnim svetom kabale! Moderna znanost je vse to zavrgla, pozabljajoč, da ji je tudi okultizem pripravljal pot: astrologija astronomiji, alkimija kemiji. Res je bilo v tem tudi veliko praznoverja, se pravi veliko nevednega in popačenega znanja, zmotnih razlag ter temačnega in nerodnega ravnanja z zakoni onostranstva. V nadgrajevanju razsvetljenstva bi bilo vseeno dobro uporabiti tudi široko področje okultnega izkustva, ki ima vendarle za sabo resnice, ki jih utegne znanost prihodnosti, rešena svojega ukvarjanja samo s snovnim svetom, znova odkriti. Tudi med okultnim Vzhoda in Zahoda obstaja ogromno podobnosti, skupnih imenovalcev, vendar, zaradi različnega razvoja obeh kultur skozi zgodovino, je odnos do tega na Vzhodu bistveno drugačen kot na Zahodu, zato bom spet navedel nekaj misli Šri Aurobinda, ki se nanašajo na to področje: »Starodavno znanje v vseh deželah si je zelo prizadevalo najti skrite resnice našega bitja in je ustvarilo tisto obsežno področje prakse in preučevanja, ki mu v Evropi pravimo okultizem; na Vzhodu ne uporabljajo temu ustrezne besede, ker se tam te stvari ne zdijo tako odmaknjene in skrivnostne ter nenormalne kakor se zdijo zahodni miselnosti; te stvari so nam bližje in zastor med našim normalnim snovnim življenjem in tem širšim življenjem je dosti tanjši. V Indiji, v Egiptu, v Kaldeji in na Kitajskem, v Grčiji in v keltskih deželah so bile del raznih jogijskih disciplin in sistemov, ki so nekoč imeli povsod velik vpliv, modernemu umu pa se dozdevajo zgolj praznoverje in misticizem, čeprav so izkustva in dejstva, na katerih so utemeljeni, na svojem področju enako resnična in jim enako vladajo njihovi lastni in razumljivi zakoni kakor izkustvom in dejstvom snovnega sveta.
Skrivna (okultna) znanost je v bistvu znanost o subliminalnem v nas samih in subliminalnem v naravi ter v vsem tem, kar je povezano s subliminalnim, vštevši podzavestno in nadzavestno, ter uporabljanje tega kot del spoznavanja samega sebe in tudi spoznavanja sveta.
Okultizem je v bistvu človekovo prizadevanje, da bi spoznal skrite naravne resnice in možnosti, kar bi ga odrešilo sužnosti fizičnim omejenostim svojega lastnega bitja. Njegovo prizadevanje, da bi navezal stik s svetovi in entitetami, ki pripadajo nadfizičnim višinam in globinam ter vmesnim ravnem vesoljnega bitja.
To človeško stremljenje izhaja iz prepričanja, intuicije ali slutnje, da nismo samo stvaritve iz blata, temveč duše, umi in volje, ki jim je mogoče spoznati skrivnosti tega in drugih svetov ter postati učenci narave. Tako so se okultisti trudili, da bi spoznali tudi skrivnosti fizikalnih reči in v tem prizadevanju so pomagali astronomiji (astrologija je okultna skrivna znanost), ustvarili kemijo (alkimija!), dali pobudo drugim znanostim, saj so uporabljali tudi geometrijo in znanost o številih, toda še bolj so skušali spoznati skrivnosti nadnarave. V tem smislu bi okultizem lahko opisali kot vedo o nadnaravnem, toda v resnici je le odkrivanje nadfizičnega, preseganje snovnih meja – bistvo okultizma ni tista neuresničljiva blodnja, ki upa, da bo presegla vse sile narave ali izstopila iz njih ter dosegla vsemogočno učinkovitost čiste domišljije in samovoljnih čudežev.
Mogoča področja in rabe ali procesi tega ogromnega območja malo znanega in raziskanega znanja so zelo široka in raznotera. Poznavanje nadfizičnega je bilo tesno povezano z misticizmom in okultizmom, okultizem pa je bil preganjan kot praznoverje in kot fantastična zmota. Toda okultno je del bivanja; pravi okultizem ne pomeni nič drugega kakor raziskovanje nadfizičnih resničnosti in odstiranje skritih zakonitosti bitja in narave, vsega, kar ni očitno na površini. Odkriti poskuša skrite zakonitosti uma in umske energije, skrite zakonitosti življenja, skrite zakonitosti subtilno fizičnega in njegovih energij – vsega tistega, kar narava ni vpeljala v vidno delovanje na površju. V duhovnem območju, ki je okultno za površinski um toliko, kolikor zapusti normalno in vstopi v nadnormalno doživljanje in izkušnjo, je možno odkriti ne samo jaz in duha, temveč tudi usmerjajočo luč duhovne zavesti, ki nas povzdiguje in oblikuje, ter moč duha, duhovni način spoznavanja in duhovni način delovanja. Poznati vse te stvari ter prenesti resnice in sile tega v človeško življenje je nujen del razvoja človeštva. Že sama znanost je namreč po svoje nekak okultizem, kajti odkriva obrazce, ki jih je narava skrila, in uporablja svoje znanje, da sprošča učinkovanje tistih sil narave, ki jih ta ni vpletla v svoje običajno učinkovanje, ter da organizira in daje človeštvu na voljo njene skrivne moči in procese. Lahko celo pridemo do odkritja, da je nadfizično znanje potrebno za dopolnitev fizičnega znanja, zato, ker je za procesi fizične narave neki nadfizični faktor – duhovno učinkovanje, ki za zunanji način spoznavanja ni otipljivo.
Vendar, po učenju indijskih mistikov morata biti vodilna dejaven duh in dušno bitje, združena v eno z Božanskim, skrivne pojave in zakonitosti je sicer treba poznati, toda samo kot sredstvo, ne kot vodilna načela. Skrivno (okultno) je kaj obsežno in različno področje in ni brez nevarnosti. Ni ga sicer potrebno opuščati, vendar pa mu ne smemo dajati prvega mesta. Duhovno uresničenje je pomembnejše od vseh drugih stvari in nepogrešljivo. Najbolje je, da se najprej duhovno in dušno razvijemo, preden vstopimo v skrivno območje. Nekateri namreč padajo v skrite pasti okultnega in v tem življenju ne pridejo ven.
