Piše: Franc Bešter
NSi trenutno noče skupaj z SDS v interpelacijo vlade – ali je to reakcija na tisto, ko SDS ni hotela z N.si v interpelacijo proti kulturni ministrici, ali si N.si želi nekega sodelovanja z Gibanjem Svoboda, ali se Tonin povezuje s Kučanom?
Ko danes gledam nazaj, na (razmeroma) kratko zgodovino slovenske parlamentarne demokracije, vidim, da je globoka država res postavila opozicijo po svojih potrebah: za udobno vladanje in za ustvarjanje videza demokracije, SKD so takrat, v tem kontekstu, postavili v vlogo »žlahtne konservativne stranke«. Res sta obe pomladni stranki, tako SLS kot SKD, poskušali s sodelovanjem v vladi, češ, politika se dela v Vladi, in šlo je tudi za poskus gradnje mostov – med dvema političnima taboroma. A to je globok ideološki prepad med dvema blokoma, tudi boleč zaradi neke (pol)pretekle zgodovine, in napet zaradi nekega sedanjega stanja, ko je znano, da je praktično vsa kapitalsko-medijska moč na levici. In zaradi teh dejstev sta jo obe stranki potegnili kratko, SLS je celo za trajno izpadla iz parlamenta. Edina trda, dosledna, brezkompromisna opozicija je bila v vseh teh letih le SDS.
Danes še vedno odmeva Toninova izjava, da »z Janšo nikoli več v vlado«, in vrstijo se očitki, da N.si kolaborira z Gibanjem Svoboda. To njegovo stališče (glede Janše), osebno razumem predvsem v tem smislu: mnogi volijo levico (ne volijo desnice) zato, da ne volijo Janše, da so proti njemu, zato tudi N.si, ki je skupaj z SDS, izgublja glasove. Volivce (tudi bolj sredinske) zato namerava dobiti tudi s to novo pozicijo: se distancirati, odmakniti od stranke SDS in s tem od Janše, se predstaviti kot od njega neodvisna stranka. Del te politike je tudi neko spogledovanje z Gibanjem Svoboda, stališče, da moramo biti konstruktivna, ne destruktivna opozicija, in da zato nočemo v interpelacijo proti Golobovi vladi, skupaj z SDS.
Pri vsem skupaj, tako glede dogajanja v sedanjosti kot v bližnji zgodovini, bi se morali zamisliti nad dokaj zapleteno problematiko sodelovanja (ne-sodelovanja) med pomladnimi (desnimi) strankami. Da bi ta tabor lahko za trajneje prevzel oblast, bi bilo sodelovanje, kljub določenim konfliktom in nesporazumom nujno, če pomislimo samo na nekatera dejstva: da so možgani volivcev zaradi komunizma in levih medijev še vedno izprani, da je levi volilni bazen dosti večji, da desnica še zdaleč nima takšne medijske moči kot levica, in še bi lahko naštevali.
