Piše: Stanislav Jesenovec, Zg. Bitnje
V drugi polovici julija je bilo mogoče spremljati in oceniti v različnih okoljih dogodke, na katerih so uporabili tudi zastavo Republike Slovenije.
Ves čas odločno odklanjam poimenovanje le-te slovenska zastava, saj se tako, skrajšano lahko imenuje le slovenska narodna zastava, ki je uradno v prvotni veljavi od 23. 9. 1848. leta in po zadnji uradni veljavi z 11. novembrom 1994. leta. Predstavlja vse Slovence po vsem svetu. In po aktualni slovnici je slovenska. Zanimivo je, da mi iz Slovenske matice še niso odgovorili ali je njihov prvi predsednik dr. Lovro Toman resnično izvedel dogodek s tribarvnico 7. aprila 1848. leta. Je prikazal le belo-modro-rdečo kokardo? Državna zastava Republike Slovenije z grbom je v veljavi od 24. junija 1991. leta in predstavlja državo, ki je po ustavi država vseh svojih državljank in državljanov. Torej, ne le Slovencev.
Kateri so ti opaženi primerni? Evroposlanka gospa Zala Tomašič, TV prikaz nosilcev zastave po objavi njunih imen na odprtju olimpijade, namizne zastavice na uradni mizi, sprejem zmagovalca kolesarskih dirk po Italiji in Franciji v Komendi, Slovenska hiša v Parizu, navijači v tujini in doma, osebne slike športnikov z zastavo in podatki o njih, TV ozadje športnih poročil z zastavama Slovenije in Hrvaške, itn.
Najmlajša poslanka iz Slovenije bi za zastavo, ki jo je sicer pravilno vodoravno napela/nalepila na steno v pisarni v Strasbourgu, zaslužila oceno 2-3. Dejansko je podcenjevala njen državni, predstavitveni pomen. Tajništvo SDS v Ljubljani sem pisno opozoril na to neprimerno ravnanje. Bo v Bruslju drugače? Ko sta izvedela, da bosta nosilca državne zastave v Parizu, sta na neki terasi izvedla gibe in plesne korake z zastavo, ki je bila ves čas obrnjena na narobno stran in neprimerno uporabljena. Organizator in snemalec takega posnetka ne bi smel predati naprej, TV postaje pa ne predvajati. Na odprtju olimpijade sta jo izbrana športnika vzorno nosila, bolj ali manj tudi drugi ročne zastavice, a kaj pomaga, ko jih je bilo mogoče videti le nekaj sekund. To sta ugotovila 29. 7. v odmevih tudi režiser Berger in voditeljica Peskova. V Komendi je bilo veliko zastav, a na občinski zgradbi niso bile pravilno razporejene. Zastava Slovenije bi morala biti v nosilcu na sredini. Slovenska hiša v Parizu ima naziv le v angleščini. Zakaj ne tudi v slovenščini in francoščini ter zakaj, niso za Slovenijo uporabljene ISO 3166 oznake SI in SVN in domačijsko SLO, da bi se odločno razlikovala od hiše Slovaške Republike. Prvi so sprejeli 1993. leta prav v Parizu.
Zanimivo je, da navijači iz Slovenije v tujini lahko spodbujajo športnike s stotinami/tisoči zastav na najrazličnejši drogovih, na sprejemih doma, pa je komaj videti kakšno zastavo. Še velja prastaro določilo iz FLRJ, da pri na javnih prireditvah ni dovoljeno uporabljati palic ali cevi, ki bi bile lahko nevarne za udeležence le teh? Res pa je, da dejansko nihče nima zastave na primernem drogu. Organizatorji fotografiranja z zastavami in športniki, bi morali biti bolj pozorni na njen pomen. Menim, da se z njo ni primerno ovijati na kakršenkoli način in jo mečkati v rokah. Nepojmljivo pa je, da se tudi v TV športnih poročilih in žal, vsepovsod še vedno prikazujejo in nameščajo zastave navpično z ležečim grbom. Saj to vendar pomeni poraz. Mi pa bi radi niz olimpijskih medalj! Na koncu pa premalokrat uporabljena izjava poslanca Vitomira Grosa, 12. maja 1992, na 36. seji Zbora občin, Skupščine Republike Slovenije: Na simbolni ravni mora biti vsaka država skrajno precizna, ker, če si na simbolni ravni površen, se to posplošuje tudi na siceršnje življenje države, kar pa sicer škodi ugledu in pa uspehu te države.
