Piše: Franc Bešter, Besnica
V prejšnjem članku (o internetu) sem omenil, kaj je v očeh samega Boga naša moderna znanost, da je namreč »lažna«. Čudno, saj je ona ključno pomagala ustvariti moderno dobo. Sicer smo v zadnjem času, iz znanih razlogov, izgubili vero v odrešilno moč te (tehno)znanosti in tehnike njene »hčerke«.
A priznati si moramo: to dvoje še vedno ključno pogojuje naš način mišljenja in način življenja. Oboje sicer marsikaj omogoča, je pravzaprav nujno za življenje v tej naši tehnični civilizaciji, a od obojega prihajajo tudi nevarnosti za človeka, tu bom skušal nakazati, zakaj tudi nevarnosti, in kako je nek način mišljenja začel tudi marsikaj onemogočati. In oboje je mogoče tudi zlo-rabiti, zlorabe tehnike so dokaj znane, tu bi se rad zato dotaknil zlorab znanosti.
Znanost – orožje racionalizma
Vpliv te znanosti (za tehniko – fizika, kemija) na način mišljenja je velikanski, iz dveh glavnih razlogov: ker se z njo okužijo najširše množice (v šolskem sistemu) in ker vanjo ljudje najbolj verjamejo, ji zaupajo, iz dveh razlogov: ker so tu stvari »dokazane« in »eksaktno opisane«, in ker je ona ustvarila tehniko, ki »deluje«, ki nam služi. Zato jo dojemajo kot »resnično« in »pravilno«, daleč od tega, da bi bila »lažna«.
Jezus nas pa v knjigah RŽVB opozarja, da »v naših dneh satan prihaja z orožjem racionalizma«. To »orožje racionalizma« je moderna znanost – ker je v njenem temelju racionalistična filozofija, in ker jo imamo (še vedno) za najvišji dosežek Razuma. Jezus pove, da ta »lažna modrost« speljuje ljudi v satanove mreže in jih spreminja v brezbožneže. Se pravi, vse to (ta znanja in ta način mišljenja) vodi v zanikanje Boga, to potrdi naslednji stavek: »Znanost bo še naprej orožje učenih proti Meni«. Učenih: učenjakov naše dobe.
Tu se pojavi neka problematika – razumevanje te znanosti. Navadno si predstavljamo, da so to »eksaktne« znanosti, pri katerih so torej vse stvari dosledno in natančno določene in opisane in si jih zato ne more razlagati vsak po svoje. Obstajata samo dve možnosti: da to znanost razumemo ali ne razumemo. A stvar ni tako enostavna.
Znanost znanstvenikov
To so ljudje, ki se vse življenje, torej poklicno, ukvarjajo z njo, ki si nabirajo znanje s tega področja, jasno, da pridejo do bolj poglobljenih uvidov v strukturo materije, sveta, narave, vesolja. A žal s tem postanejo tudi močno pogojeni z nekim načinom mišljenja – le-ta se vanje vgrajuje dolga leta in ima svojo (veliko) vztrajnost, ni ga potem mogoče spreminjati, zamenjati kar čez noč. Človek v svojem mentalnem delovanju postane odvisen od miselnih vzorcev in šablon v svojih možganih. Tu se problem začne že pri pojmovanju znanosti in pri spoznavni metodi. Za večino postane »znanost« edino znanost z metodo eksperimentiranja, objektivnega opazovanja in merjenja v procesu eksperimentiranja. In lažna predstava v zvezi s tem: da je ta znanost vsemogočna in da je z njeno spoznavno metodo mogoče priti do zadnjih odgovorov o svetu. Ne morejo si več predstavljati, da bi lahko obstajala še kakšna druga znanost z bistveno drugačno spoznavno metodo.
Neka znanja in nek način mišljenja: vse to, zaradi tega, lahko postane ovira nadaljnjemu razvoju znanosti. Upam si trditi, da je fizika ravno zato zašla v neko slepo ulico, kar se tiče »enotne teorije polja«. Fiziki jo gradijo že 40 let, razvijajo teorijo strun, ki naj bi poenotila štiri znane sile, delujoče v naravi, in pojasnila celo nastanek in lastnosti vseh elementarnih delcev. Končna teorija vsega. Ujetniki nekih znanj, načina mišljenja: to se kaže tudi (predvsem) v tem, da je ta teorija neke vrste kombinacija kvantne teorije in splošne relativnosti, gre za sintezo pojma delca in višjih dimenzij. Strune: enodimenzionalni delci, delujoči znotraj enajstih dimenzij. A to je teorija, za katero ni nobene empirične podlage, vse prejšnje teorije so vseeno temeljile na nekem izkustvu. Gre torej za čisti mentalni konstrukt, zame je z njo novoveški racionalizem prignan do viška in do absurda. Znanost, ki je lažna modrost, gradijo razne teorije, iz tega sledi, da so te teorije lažne, kar potrdi naslednji stavek: »Lažne teorije in razlage so za vas strupena hrana«. Hrana: »Satan hrani človeštvo z racionalizmom«. Ljudje se masovno hranijo z njimi skozi šolski sistem, preko knjig in medijev (sedaj tudi preko interneta!), in z njimi jih hranijo racionalistični filozofi naše dobe (ki jih je v svet poslal satan!).
Znanost za množice
Jasno, da ogromna večina drugih ljudi ne more razumevati in dojemati znanost na enak način kot znanstveniki, tu manjka časa, naporov, sposobnosti… . Postavlja se vprašanje, ali jo razumejo »pravilno« ali »zmotno«. Zahtevno vprašanje, še zlasti, ker je znano, da je polovično znanje lahko nekaj najbolj nevarnega, še posebej, ko si človek ob tem predstavlja, da (vsaj v principu) vse ve in vse razume. Jezus glede tega pove, da satan »hrani ljudi z racionalizmom«. Se pravi, da se znanost podaja in razumeva kot (racionalistična) filozofija, se pravi res bolj kot »modrost«. Po tej (razsvetljenski) filozofiji pa Razum lahko »razsvetli« svet – z resnico o njem, se pravi, Razum lahko spozna resnico, znanost se zato podaja in razumeva na način, kjer ni razlikovanja med teorijo (miselnim konstruktom) in naravo, formule in enačbe se zato razumeva kot naravne zakone, čeprav to niso, gre spet za miselne konstrukte (a odtod tudi precenjevanje njihovega pomena in moči), vendar pa takšno razumevanje znanosti vodi v zanikanje Boga (ker si vse znamo pravilno razlagati brez njega): »V ateizem vas je zapeljal duh racionalizma…«. Jasno je tudi, zakaj nas satan hrani z racionalizmom: ker on vodi k postavljanju Razuma na prvo mesto (v srcu), to pa povzroča duhovno smrt.
Propad znanosti
Upam si trditi, da se je v komunizmu znanost hudo zlorabljala v namen miselnega vkalupljanja ljudi, zlasti mladih, v šolskem sistemu. Trpanje neštevilnih podatkov v možgane, katere je treba sprejemati, vanje verjeti, v imenu »dokazanega in eksaktnosti«, se jih naučiti. Jasno, na to podlago se je potem dobro prijemala ateistična ideologija. Znanost v službi ideologije. Seveda, v človeku to ubija kreativnost, iskanje novega, izvirnih poti, a to tudi ni bilo zaželeno: ideologija se je proglašala za »znanstveno«, dvom v znanost, kritika znanosti – vse to bi pomenilo tudi kritiko ideologije!
A žal se na podoben način znanost zlorablja tudi danes (kot sem prej opisal), podaja in sprejema se na racionalističen, dogmatski način, v namen širjenja ateizma (brez-boštva, poganstva). Vendar pa je vse to ovira nadaljnjemu razvoju, napredku znanosti. Glavni vzrok je že v zmotnem razumevanju znanstvenih teorij: če so namreč one že vse (pravilno) pojasnile, zakaj naj bi še iskali neke nove razlage??
Znanstvene teorije. Jezus glede tega naroča: »Ne hodite pit vode človeških teorij, ki izvirajo iz racionalizma«. Teorije so delo racionalističnih umov, ljudi, v katerih srcih vlada racionalizem, ki so torej na prvo mesto postavili svoj Razum. Razum mora biti sposoben spoznati resnico (odkrivati naravne zakone), sicer ne bi bil »božanski«. Racionalizem noče priznati meja Razumu, noče priznati omejenih možnosti znanstvene metode. Ki je tudi delo Razuma! A tej metodi se je zalomilo na problematiki subatomskega in na problemu polja. Toda fiziki nočejo priznati svoje nemoči, zato so ustvarili teorijo strun, ki naj bi bila »končna teorija vsega«. Toda ali ona vsebuje resnico o tem, kar hoče pojasniti? Jezus, ki to resnico pozna, vse teorije imenuje »voda« in »lažne«, torej ne vsebujejo resnice o tem. Jasno, da znanost zahaja (je zašla) v neko slepo ulico, z vztrajanjem pri nekem načinu mišljenja in pri teorijah, ki so lažne.
Nepriznavanje nemoči neke metode: fiziki bi se morali vprašati, če je polje sploh lahko problem metode fizike. Pri tej metodi so namreč nekaj ključnega količine, kvantiteta, pri polju pa je odločilna neka kvalitativna lastnost materialnih stvari: privlačnost in odbojnost. Z eksperimenti in opazovanji je namreč mogoče ugotoviti, DA se nekaj privlači (odbija), ne pa, ZAKAJ. Fiziki bi morali premagati svoj racionalizem in priznati nemoč neke metode na neki točki, spoznati nujnost neke bistveno drugačne spoznavne metode. Toda ali ona obstaja, ali je možna?
Jezus daje knjig RŽVB kot »velik dar človeštvu« tudi zato, ker »je racionalizem izzval njegovo moč«. Torej daje nekaj večjega in močnejšega od te znanosti, kar pa naslednji stavek potrjuje: »Znanost bo propadla, ko se bo srečala z mojo modrostjo«. Propadla, ker se bo srečala z nečim večjim, močnejšim. Na kakšen način bo propadla? To dajo vedeti njegove besede, ko to znanost imenuje »lažna modrost« in njene teorije »lažne«. Propadla bo tako, da se bo ob srečanju z modrostjo knjig RŽVB pokazala za lažno, se pravi za takšno, ki ne vsebuje resnice o tistem, kar hoče pojasniti. To pa je mogoče samo, če te knjige prinašajo resnico o tem. Fizika pa skuša pojasniti polje (polje je tudi notranje in nespremenljivo bistvo materije!), ga poenotiti, pojasniti izvor in lastnosti elementarnih delcev – kar pa kaže na to, da se v teh knjigah skriva tudi resnica o tem!
