Piše: Franc Bešter, Zg. Besnica
Moderna doba se bliža svojemu koncu zaradi enostranosti nekega razvoja in zaradi izgub zaradi tega razvoja. Enostransko pa ni razvita samo ta, novoveška civilizacija, problem je, da so enostransko izobraženi in strenirani tudi njeni pripadniki. Naloga za novo dobo: preseči to enostranost.
Preseči (nadgraditi) b o treba razsvetljensko paradigmo, njeno racionalistično filozofijo, po kateri Razum lahko spozna resnico. In glavni namen tega prispevka je, nakazati pot do resničnega spoznanja resnice, ki presega filozofsko pot (z razmišljanjem), izhajal bom iz naslednje resnice iz knjige RŽVB: »Moje poučevanje ni kot filozofija. Prihajam k tebi in te poučujem kakor Duh uči duha«.
Ta stavek nam daje vedeti, da se Bog približa človeku, in človek se od njega uči NEPOSREDNO. Ta ideja me je vedno begala: ali Bog človeku govori le posredno, preko Svetega pisma in Cerkve (kot Cerkev navadno tudi uči!), ali pa tudi neposredno. Ali je Bog Razodetja res takšen (da govori samo posredno), in ali takšen, zgolj posreden govor še zadostuje človeku našega časa – človeku pozne moderne?
Čas pozne moderne
Nek razvoj je človeku Zahoda odvzel krščanstvo (znanje naše dobe se bojuje proti Kristusovemu nauku), za seboj je pustil razkristjanjeno, pogansko družbo, in ne delajmo si utvar, da se bo to na nek način samo od sebe spremenilo, ne, stanje se bo še slabšalo: »Prihaja čas teme in senc, čas zveri, strašni čas brezboštva«.
Sekularizirana, ateizirana družba pa je neogibno tudi družba kaosa, ker je izgubila dejavnik, ki naj bi vzpostavljal nek red. Takšno stanje (in hitro, zapleteno in tudi nevarno življenje s tehniko) pa bo vzpodbudilo in zahtevalo iskanje resnice o konkretnih dogodkih in osebah sveta preko videnj, in druge poti kot preko (nočnih) videnj osebno tudi ne vidim, sicer sem pa nekaj o tem napisal v predzadnjih dveh člankih (Kako do resnice o dogodkih sveta, Kako do pravilnega odločanja).
To stanje so vzpostavili negativni učinki (modernih) znanosti in tehnike na družbo (večina ljudi se teh globinskih vzrokov ne zaveda!), a tudi negativni učinki tehnike na naravo nam dajo vedeti, da tudi po tej (potrošniški) poti ne bomo več mogli prav dolgo naprej ne da bi vedno bolj ogrožali tudi sami sebe. Zadnja revolucija v razvoju orodij pa je proizvedla tudi neko mladino (o tem sem pisal v zadnjem članku), ki predstavlja dodaten faktor nezavidljive prihodnosti te »civilizacije«. Le-ta bo nujno morala izpeljati prehod k nekim višjim ciljem in vrednotam. Povrniti izgubljene duhovne vrednote in poskušati najti pot k vzvišenemu cilju duše – v božje Srce. Seveda sem s tem stopil na pot vere, zato se tu pojavi problem Svetega pisma v moderni dobi, in problem Cerkve, ki ga razlaga in oznanja, zato o tem želim napisati nekaj besed.
Cerkev in modernizem
»Spoznaj, da sta racionalizem in modernizem največja sovražnika moje Cerkve, ker oba vodita v ateizem« (RŽVB). Modernizem: tisto, kar je dala moderna doba, to pa sta moderni znanost in tehnika, ki res vodita v ateizem, ker povzročata racionalizem in materializem. »V ateizem vas je zapeljal duh racionalizma in materializma«.
Ali Sveto pismo daje odgovore na izzive moderne? Lahko da, zagotovo pa znanje v njem večinoma ni podano tako, da bi človek npr. to lahko uporabil za odločanje – ker je nastajalo v povsem drugačnih razmerah, s kakršnimi se mora ubadati človek sodobnosti. Nastalo je pred tisočletji, zato je v svoji obliki arhaično (kljub novim prevodom) in že to je neka ovira. Ostane še Cerkev: ali ga ona razlaga in oznanja tako, da bi bilo to blizu našemu načinu mišljenja (močno pogojenemu z načinom, značilnim za empirične znanosti) in uporabno pri sodobnem načinu življenja, ki ga močno pogojuje moderna tehnika?
Kaj je naloga religije (vere)? Da človeka (njegovo dušo) bliža Bogu. Primarna naloga Cerkve je oznanjanje evangelija, ki vsebuje Kristusov nauk, in človek naj bi se s pomočjo tega nauka bližal Bogu, in res je tisto bistveno, kar je Kristus novega prinesel z Novo zavezo, hoja za njim (za Besedo), ki je pot k popolnosti (svetosti). Zakaj trdim, da Cerkev ta nauk ne oznanja tako, da bi bilo to uporabno pri sodobnem načinu življenja? To bom skušal tukaj na kratko nakazati.
Problematika hoje za Kristusom
V pridigah se večkrat omenja hoja za Kristusom. Kaj me je od nekdaj pri tem motilo? Na primer, kaj pomeni to, hoditi za Kristusom, kam konkretno ta pot vodi, in predvsem: kako najti to pot? Nejasnosti glede tega.
Pot, potovanje: res je, v tem materialnem svetu je življenje VSAKEGA hoja skozi čas, iz preteklosti skozi sedanjost proti prihodnosti, in to je hoja skozi dogodke sveta in takšno ali drugačno delovanje sredi dogajanja sveta. In tudi ni težko prepoznati, da vsak človek hodi skozi drugačne dogodke sveta in dnevno deluje sredi nekega specifičnega dogajanja. Iz resnic evangelija, ki govorijo o hoji za Kristusom, je mogoče dovolj jasno spoznati naslednje: da Kristus hodi pred človekom, in sicer tako, da gre v njegovo prihodnost. Zato človek lahko res hodi za njim, zelo dobesedno, in to je zato res hoja skozi čas, potovanje proti prihodnosti, in ker je to pot služenja Bogu, je to seveda hoja skozi dogodke sveta, služenje je delovanje (za Boga), človek pa nujno deluje sredi nekega dogajanja.
IN tu vidim problem. Kako najti to pot, ki je drugačna, specifična za vsakega človeka, in to še posebej velja danes v moderni dobi – času številnih novih poklicev in zapletenega življenja s tehniko in hitro spreminjajočega se sveta. Tu nekaj načel iz Svetega pisma navadno ne pomaga kaj dosti, tu bi moral človek, da bi našel pravo pot in se pravilno odločil, se usmeril, dobiti neka navodila NEPOSREDNO od Boga. Ali se to dogaja, ali je to mogoče? Ali Cerkev kaj pove o tem?
Da, v pridigah se omenja tudi to: božji navdihi, vzpodbude, milosti, božji načrti, njegovo vodstvo… – kar vse kaže na neposredno nagovarjanje Boga, na to, da On res tudi danes govori človeku. Toda pri tem se bolj malo govori o tem, kaj naj bi si predstavljali pod navdihi, milostmi, kako izgledajo božji načrti, božje vodstvo, in kako naj bi to v življenju uporabili. Uporabili! Neko znanje ima moč šele, ko se uporabi v praksi, v življenju, a uporaba VEDNO zahteva tudi odpoved in neko tveganje, na to pa bo človek pripravljen le, če bo znanje dovolj poglobljeno in če bo v neke resnice dovolj prepričan (pravimo, da je treba nekaj »ponotranjiti«). Božji načrti: na kaj se nanašajo, če ne na božje načrte za konkretne dogodke sveta? Božje vodstvo: kako naj Bog vodi človeka, če ne skozi konkretne dogodke sveta in po neki posebni poti? In kako bi človek lahko prepoznal (videl) neke konkretne (prihodnje) dogodke svojega življenja, če ne skozi (nočna) videnja?
In tu se pojavi problem: Cerkev navadno odsvetuje, da bi se človek ukvarjal s tem, v tem vidi preveliko tveganje ali celo satanizem. Duhovniki svetujejo, naj človek pred pomembno odločitvijo raje vzame v roke Sveto pismo in predvsem evangelij. Toda ali je evangelij v nasprotju s fenomenom, ki mu pravimo »videnje«? Ne, če se poglobimo v njegove resnice, bomo spoznali, da evangelij vsebuje tudi znanje o njih.
Kristusov nauk in videnja
Ali ta nauk (ki naj bi bil najpopolnejše Razodetje Boga) vsebuje znanje (znanost) o videnjih?
Če se poglobimo v najbolj temeljne resnice o Bogu, moramo odgovoriti z DA. Začel bom z začetkom Janezovega evangelija (ki je aktualen tudi za Božič): »Prava Luč, ki razsvetljuje VSAKEGA človeka, je prihajala na svet«. Podobna resnica stoji tudi na začetku prve od dvanajstih knjig »Resničnega življenja v Bogu«: »Jaz (Jezus, Beseda) sem Luč in svetim VSEM, da bi videli«.
Na tej resnici, mislim, bo moralo graditi »novo razsvetljenstvo«, s katerim bo treba preseči (nad-graditi) staro razsvetljenstvo 18. stoletja, ki je gradilo na postavki, da luč Razuma lahko razsvetli svet (z resnico o njem), in ki je po svetu razširilo kugo racionalizma. Jezus (Beseda!) namreč o sebi v evangeliju pove, da je pot, resnica in življenje. On je Pot, ker človeku kaže pot, in je Resnica, ker razodeva resnico o svetu, Beseda je Luč, ki sveti na ta način: z resnico. Za resnico o čem tu gre? Da bi odgovoril na to vprašanje, se bom spet poslužil stavka iz knjige RŽVB: »Moj Sveti Duh RESNICE vam razodeva, kaj se dogaja na svetu…«. Beseda deluje v Duhu, zato jo človeku vedno prinaša Duh, in ta stavek pove, da Beseda razodeva resnico o dogajanju sveta. In kako naj bi videli neko konkretno dogajanje, če ne skozi videnja?
Beseda pa je tudi Pot, ker človeku kaže pot, in to seveda spet po Duhu – tudi na ta način sveti Beseda kot Luč. Kaže pot, po kateri človek tudi mora iti, pomeni, da ga po neki poti vodi, zato je v RŽVB Duh imenovan tudi »tvoj Vodnik«: »Naj tvoje srce vodi Duh«.
»Nihče ne pride k Očetu, razen po meni (ki sem Pot)«. Pomeni, da ta pot vodi k Bogu, torej v nebeško Kraljestvo, gre torej za pot hoje za Kristusom. In kako naj Beseda človeku kaže pot, če ne tako, da mu kaže konkretne dogodke, ki jo sestavljajo? In kako naj bi kazala te dogodke, če ne skozi videnja? Ker je to pot, ki je še pred človekom, gre za prihodnje dogodke človekovega življenja oz. za kazanje božjih načrtov zanje.
A tu bo za Cerkev spet nesprejemljivo, nepredstavljivo, da bi Bog človeku tako neposredno in na ta način govoril. Toda ali je to res v nasprotju z resnico evangelija? Nikakor ne, če namreč Bog sebe imenuje »Beseda«, pomeni, da je On Bog, ki govori, ki ni nem. In po Vnebohodu ni prenehal obstajati, še več, je stalno navzoč: »Jaz sem z vami…«. Bog je Navzoč, je prisoten zdaj in tukaj in govori, in če je »Vsemogočni«, lahko govori na kakršenkoli način, tudi skozi sanje in videnja. Torej, ni mi jasno, zakaj Cerkev to možnost zavrača. Ne, danes mi je že bolj jasno, marsikaj mi je pojasnil naslednji stavek iz knjige RŽVB: »Pridigajo o duhovnosti, a zavračajo, kar prihaja od Duha«. Zakaj duhovniki to zavračajo?
Kuga moderne dobe
Dokončno to pojasni naslednji stavek: »V srcih duhovnikov vlada racionalizem«. Racionalizem Jezus v RŽVB imenuje »kuga naše dobe« – ki je smrtonosna (za dušo). Zakaj racionalizem (filozofija razsvetljenstva) to zavrača? Pravzaprav ne zavrača, gre za nek odnos do tega, za razlago: racionalizem (ki se začne v srcu) postavlja Razum na prvo mesto, zato vse podreja »božanskemu Razumu«, in tako tudi videnja, ki jih podreja tako, da si jih razlaga z raznimi teorijami – konstrukti Razuma. In tako so takšen odnos do tega zavzeli tudi »razsvetljeni duhovniki«, kar potrjuje naslednji stavek iz RŽVB: »Človeške teorije so mojo Cerkev spremenile v puščavo«. S tem, ko si (to, kar prihaja od Duha) razlagajo z raznimi »znanstvenimi« teorijami, to zavračajo kot nekaj, kar bi bilo od Boga in njegovega Duha. S tem zavračajo Besedo, ki prihaja po Duhu, s tem pa tudi Bogastvo Besede, Cerkev s tem postaja »puščava« – tu gre za puščavo v dušah.
V tem pa je eden od razlogov, zakaj je velik odpad (od vere) sad racionalizma: če duhovniki pridigajo o hoji za Kristusom in o božjih načrtih, po katerih naj bi Bog človeku kazal to pot, a obenem zavračajo možnost neposrednega govora Boga po sanjah in videnjih, skozi katere se nam (edino!?) ti načrti razkrivajo, je namreč nekaj hudo narobe. Kako bo človek v življenju našel to pot, hodil po njej, vztrajal na njej – brez vedenja o povsem konkretnih dogodkih sveta?? Neko znanje pa ima moč šele, ko se uporabi v praksi.
Divjina in opustošenje na Zemlji
Takšno stanje je zapustila za seboj zadnja revolucija v razvoju orodij: nered v človeški družbi in puščavo v človeških dušah. In moderna se zaradi negativnih učinkov tega razvoja na naravo in družbo bliža svojemu koncu. Kako začeti graditi po-moderno dobo? Ne domišljam si, da sem v posesti znanja za to – znanja, ki seveda mora biti bistveno drugačno kot tisto, ki je ustvarilo moderno. Vendar, prepričan sem, da bo treba začeti z znanjem, ki bo sposobno premagovati kaos v svetu in odstranjevati puščavo iz duš. Za kakšno znanje gre, pa nakazujeta naslednja dva stavka iz RŽVB: »Če bi hodili po mojih potih, bi živeli v miru«. In: »Če bi poslušali moje klice in hodili po mojih potih, ne bi bilo puščave (v dušah)«.
Toda, kako najti to pot? To pot je človeku mogoče najti: »Dopustil bom, da boste našli mojo pot«. Ta pot je vsekakor pot hoje za Kristusom, ta pot pa je (kar sledi že iz evangelija) pot služenja Bogu, se pravi spolnjevanja njegove volje. Če človek v življenju to pot najde in deluje na njej, s tem zagotovo deluje tako, da zmanjšuje nered v svetu, in tako, da se njegova duša bliža Bogu. Toda, kako spoznati to (skrivnostno) Voljo? To je mogoče, a to je milost in je dano po Duhu: »Moj Sveti Duh MILOSTI prihaja, da vam podari popolno spoznanje moje volje. In v tem, sem prepričan, bo bistvo »novega razsvetljenstva«: razsvetljevanje sveta na popolnejši način, s pomočjo močne Luči Besede, in odločanje na naprednejši način, s pomočjo Duha.
A ni dovolj, samo sprejemati to, kar prihaja od Duha, pred nami je težka naloga, to razumevati – če naj bi to v življenju uporabili. Gre za razumevanje visokega jezika Duha, in sem spada tudi jezik videnj: »Videnje nastane, ko se moj Duh sreča s tvojim duhom«. Ni pa problem le v tem, da je naša doba do tega (zaradi racionalizma) ravnodušna, izgubili smo tudi čut za jezik Duha.
