Piše: Aleš Guček, Ljubljana
Stanoval sem na obrobju Ljubljane, kamor so z vozovi vozili smeti. Po smetišču sem brkljal s palico in nabiral kosti, železo, baker in aluminij. Kot smrkavec sem se hitro navadil smrada, kot sem se moral Federativne ljudske republike Jugoslavije. Nabrani odpadki so pomenili zame denar. Mizar mi je posodil voziček in nabrane smeti in doma zbrani papir sem vozil na ODPAD. Tam sem prejel denar, odhitel v trgovino, kjer sem kupil meni ljube bonbone in v Filatelijo po znamke, ki sem jih zbiral. Torej so smeti pomenile vrednost.
ODPAD se je preimenoval v DINOS (kratica: Dajte industriji nazaj odpadne surovine). Tam so bili v službi družinski prijatelji, ki so prejemali visoke plače. Še en dokaz o vrednosti smeti.
Mestna občina Ljubljana je sprejela več odlokov o smeteh. V teh piše o zbiranje in odvozu komunalnih odpadkov. Seveda ne manjkajo plačevanje storitev, obveznosti uporabnika, pripravljanje in razvrstitev odpadkov, prepoved brskanja, plačilo obdelave in predelave odpadkov. Nič pa o tem, kdo je lastnik smeti od metanja v kible, med prevozom, odlaganja na deponijo in končno prodaje v predelavo. Kot uporabnik se odločil, da vržem proč odpadke. Nekateri so uporabni za reveže, a se jih ne smejo dotakniti. Rad bi dal za njih koristne odpadke, a ne vem naslova.
Glasovalni buldožer-valjar stroj uboga mestnega stotnika, ki si je vzel vaško pravico učiti stoletne meščane v novi (raz)red. Čigave so smeti? Eden od odlokov pobiranje iz smetnjakov je kaznovano z 800 evri. Vsak revež, ki si pomaga z odpadki za preživetje to vsoto ne zbere v vsem letu.
Kot sem omenil, se nekdo odloči vreči nekaj v smeti. Te so še vedno njegova lastnina, ker ni nikjer podpisal, da jih podarja podjetju Snaga oziroma Mestnemu svetu Ljubljana. Odločil se je sam, da se bo znebil njemu nepotrebnih odpadkov. Smeti vrže v smetnjak, ki je last Snage. Ali so smeti v smetnjaku tako postale last Snage? Po katerem pravilu? Ali je Snaga podpisala kakšno pogodbo z lastniki smeti o prenosu smeti v lastništvo (ne)Snage? Če se nekdo odpove smetem in jih vrže v smetnjak, je dal s tem možnost nekomu, da bo te še uporabil. Polni smetnjaki končajo s stresanjem vsebine na deponije. Tako so pripravljeni za naslednjo etapo polnjena za zaslužek mesta Ljubljane za poslanstvo kazni po 800 evrov. Čigave so smeti v smetarnikih? Ko smetarniki stresejo smeti na deponijo smeti, ali so smeti od Mesta Ljubljane ali so še v lasti tistega, ki jih je vrgel proč? Odvoz in hrambo smeti plačujemo, kaj pa je z lastnino na vsej njihovi poti? Ali isto kaznovalno pravilo velja tudi za odvoz kosovnega materiala? Tu je nova niša za zaslužek buldozer-valjar glasovalnega mestnega stroja. Če je prazna polivinil vrečka iz smetnjaka vredna 800 evrov, koliko bo šele stalo, če nekdo odnese polomljeni stol ali kavč?
Svetujem, da odlagalci smeti in kosovnega materiala čakajo na tiste, ki bi si zaželeli neki odpadni material in mu tako prihranijo 800 evrov ter opravijo s tem socialno koristno delo za preživetje revnega sloja, pred katerim si buldožer-valjarji samopašneži zatiskajo oči.
Po drugi strani pa nam taisti buldožer-valjar stroj neupravičeno že desetletja zaračunava nadomestilo stavbnega (funkcionalnega) zemljišča, ki je v zakonski Zemljiški knjigi vpisano kot lastnina, ki pripada lastniku objekta ali v idealnem deležu večjemu številu lastnikov objekta. Drugo zemljišče je javno, torej od mesta. Uporabo tega (še) ne plačujemo prebivalci mesta. Morda, ker tega tudi ne plačujejo obiskovalci mesta iz drugih krajev Slovenije in turisti. Svetovalec mesta za urbanizem in arhitekturo bi moral na to opozoriti glavo mesta. Morda pa ne pozna temelje lastniških pravic in Zakona o zemljiški knjigi, ker to ne spada pod področje arhitekturne »umetnosti« na Fakulteti za arhitekturo.
Sedaj pa takemu lomastenje mesta lahko še mi pristrižemo peruti na svoj način. Mestni infrastrukturni vodi potekajo po funkcionalnem zemljišču (so)lastnikov. Za gostovanje infrastrukture se v EU plačuje služnost ali odkup tistega dela zemljišča, kjer se pasejo vodovod, kanalizacija itd. Pravljica, da je to zaradi tega, ker je mestna infrastruktura namenjena prebivalcem. Saj jo plačujemo, mar ne? Pa še zakonodajo je treba malo poznati namesto politikantstva iz mestnih klopi, kdo mora zagotoviti infrastrukturo. Saj nam zakonodaja omogoča, da ne živimo kot jamski ljudje. Mesto naj izkoristi za polnjenje svoje malhe še možnost zaračunavanja uporabe pohištva in gospodinjskih aparatov.
Prosim za odgovor Mestne občine Ljubljana oziroma njenega stotnika o lastništvu smeti z navedbo pravnih dokumentov, kar je misija nemogoče oziroma ljubljanska znanstvena fantastika.
Na Slovenskem smo mi gospodar… KDO SO MI?
