Piše: mag. Mirko Macher, Radovljica
Kdo sem, ki pišem kritično o slovenskemu sodstvu? Sem le človek z doživljanjem življenjskih krivic, kot mnogi v moji državi, pa ne želim biti v ospredju tega razmisleka.
Po srednješolski stroki sem tehnik, naravoslovec, po študiju družboslovec, kadrolog, po naravi raziskovalec, po socialnem statusu upokojeni tranzicijski podjetnik s podjetniškimi izkušnjami kardeljanskega samoupravljanja.
V ospredju tudi ni JJ, čeprav je eksponent v slovenskih sodnih mlinih. Ve se kdo je prvak slovenske demokracije, in kaj ta pomeni v slovenskemu prostoru. Ob ponovnem sojenju JJ v Celju, 27. 11.2024, sploh ni več pomembno o čem ga napada slovensko tožilstvo. K imenu JJ sem na facebooku dopisal k njegovemu imenu akademski pridevnik, dvojni doktorat, ddr. Janez Janša. To kar se v praksi dogaja JJ-ju na slovenskih sodiščih je fenomen tridesetletnega obdobja, ki ga dviga v sfero najbolj perfidnega mučeniškega in sodnega preganjanja, ki se ga ne bi sramovali niti inkvizitorji rimske dobe, niti ne srednjega veka.
V starozavezni Bibliji, v Mojzesovi Peti knjigi (Devteromonij) je Deset božjih zapovedi (5 Mz 5, 1-22). Za nas, za slovenske krščanske vernike, je biblija učbenik moralnih vrednot, na teh temelji pravni red od nekdaj in na vekov veke. Zakaj je to potrebno poudarjati: ker tudi slovenska zakonodaja temelji na postulatih apostolov in troedinega Boga.
Interpretacija sodobnih pravnih zaupnikov, ki jih v sodobnih demokracijah postavljamo za zgled in upanje pravičnega razsojanja, je v Sloveniji iztirila, saj je kadrovsko spolna neuravnoteženost v sodstvu porušila zaupanje v mnogokatere razsodbe. Da je temu tako, kaže statistični podatek, ki je v razmerju 7: 1 v korist ženskih sodnic. Ne gre za sposobnost pravičnega razsojanja, gre za psihofizične sposobnosti dojemanja družbenih razmerij v vsej svoji raznolikosti in analitični prepletenosti postopkov, ki jih emancipirana feministično usmerjena matriarhinja v večini primerov ni sposobna samostojno usmerjati v pravo smer, v smer pravičnega pravnega odnosa v posameznih primerih, saj se običajno izkaže nestrokovno izpadanje moči emocionalne pobude, ki gre v prid racionalističnega patriarhalno analitičnega in starešinskega pristopa (moški odvetniški zastopniki) v spregi močnega moškega spola, ki dokaj z lahkoto zlorabljajo večinski ženski sodniški kvorum. Izkušnje, ki se prenašajo iz roda v rod, od primera do primera, vse bolj kažejo na anomalijo sodnega sistema, ki se kadrovsko polni enostransko glede na strukturo spola.
Gustav Radbruch v Filozofiji prava obravnava fenomen Hitlerja, ki so ga, citat: … s soglasjem tako imenovanega parlamenta 26. aprila 1942 izrecno proglasili za najvišjega sodnega oblastnika in si prisvoji pravico … (str. 55).
Štirje pravni postulati po Radbruchu: Enakost je jedro pravičnosti, enako pomeni da sodimo ne glede na osebo … Pravne norme ne izražajo tega, kar je, temveč odrejajo, kar naj bi bilo. Pravne norme stremijo k udejanjanju pravičnosti. Znana je tudi trditev, da je pomembneje da pravni spor končamo, kot da ga zaključimo s pravičnim razpletom. Pravo mora vzpostaviti pravni mir. (citirano, Pravna obzorja, Filozofija prava, na str. 8-10, 2001, Ljubljana).
Torej, JJ je na svoji lastni koži občutil in tako rekoč vsakodnevno doživlja torture sodnih mlinov, ki delujejo pod avtoritetami zunanjih dejavnikov na odločanje v posameznih primerih. Verjetno v niti enem od množice sodnih postopkov od leta 1988 do danes ni bil ali oproščen, ali, bognedaj, zmagovalec v tožbenem procesu.
Problem zopet ni JJ, temveč na njem in z njim razbita socialna in pravna država, ki je obglavljena, saj se demokracija v Sloveniji ne more razviti brez zglednega liderja, odnosno ji s tem ne dovolijo oz. onemogočajo normalni razvoj. Ključno je da država stagnira in je pred kolapsom oz. propadom, kar pa je očitno v širšem družbenem interesu EU, saj se za dogajanje v Sloveniji ne zmeni, še več, stoji na strani onemogočanja razvoja države.
Skratka, Radbruch govori o štirih temeljnih postulatih razsojanja, o socialnosti, enakosti, normativnosti in pravni varnosti. Popoln sodni amater, ki spremlja in bere o procesih zoper JJ-a, ne le da dobi vtis o krivičnosti, iz katere besede se v Sloveniji povsem logično razvije in uveljavi pojem krivosodje, se lahko vpraša: Ali je to kar se dogaja JJ-ju pravično.
V pravnih zadevah ne gre za posamezni individuum, temveč vselej za medčloveške odnose, pravi Radbruch.
In tu se lahko vračamo k težkokategornikom filozofije: Sokratu, Platonu, Aristotelu, … in množici drugih, ki so postavljali temelje zgodnjega antičnega prava tudi na osnovi lastnih bolečih izkušenj in tako pomagali utirati pot demokraciji in jo usmerjali v pisanje paragrafov v naš ustavni akt, ki se ga v naši državi še vedno lahkotno in enostavno prezira, omalovažuje in zatira.
Zakaj? Ker pravna država ne deluje, deluje pa vzporedni sistem, mehanizem globoke države, ki so ga vzpostavili analitični manipulanti, pisci tega vzporednega sistema, pri tem pa premnoge njihove ženske kolegice, hote ali nehote, brezsramno zlorabljajo sistem, ki je po njihovi volji vzpostavil inkvizionistični sodni sistem- vse v službi hudičevstva imenovanega denar, ali morda celo kaj drugega – ideološkost.
Morda bo kdo napadel moje razmišljanje, češ da sem feminist zastrtega uma, deskriminalističnega gledanja, politični analfabet. Vsak ima pravico, da pove svoje mnenje. To je moje mnenje, za tem stojim, JJ-ju pa želim, da bi na slovenskih sodiščih doživel tudi kakšno zmago, da zasveti svetla luč v zasenčenih in temačnih sodnih dvoranah v prid prava in pravičnosti razsojanja, države.
Naj tehtnica, ki jo drži v rokah naša sodnica, končno izravna libelo pravičnosti za vse slovenske državljane.
