Piše: Franc Bešter
Holistični: celostni. Sodobni logopedagogi, mladinski psihologi, specialni pedagogi so spoznali, da morajo k vzgoji otroka pristopiti celostno, ga ne obravnavati kot zgolj biološko (telesno) bitje, ampak tudi kot duševno in duhovno. Toda, ali oni resno mislijo s tem: obravnavati učenca tudi kot – dušo?!
Sodobna šola je v veliki krizi, predvsem zaradi hitro rastočega nasilja in agresivnosti učencev. Vzroki za ta nagel porast? Ta problematika je zelo mnogoplastna, v prejšnjem članku sem se dotaknil problematike sodobne družine in vzgoje v njej, o čemer se premalo govori. V tem članku se nameravam dotakniti še enega dejavnika, o katerem se skoraj nič ne govori, gotovo tudi zato, ker ga večina ljudi ne pozna in se ga ne zaveda, vendar pa celosten pristop k otroku (človeku!) in zato tudi k vzgoji nujno zahteva upoštevanje tudi le-tega. Mislim, da današnja enostranost (in zato neka zmota) tudi pri vzgoji izhaja iz našega razsvetljenskega pristopa k problemu, ko se stvari hočemo lotevati »znanstveno«, zato smo tudi ustanovili discipline kot psihologija, sociologija, pedagogika, didaktika… . -Ika in -logija: znanost in razum. Gre za racionalistična znanja, za racionalizem naše dobe. Žal pa ta znanja niso sposobna seči v metafizično, celovita obravnava otroka, ki je tudi duh, duša, pa nujno zahteva ravno to.
Kot bivši pedagog sem lahko opazoval obnašanje, reakcije in tudi nasilje učencev v razredu, kjer so problemi sodobne družbe dobro vidni, ker so na otrocih oni še potencirani in ker oni (še) ne znajo igrati, kot to mnogokrat delamo odrasli.
Dva močna dejavnika, ki na vzgojo lahko delujeta zelo negativno: družina in šola. Kjer se mi družina zdi usodnejša. Slab vpliv družine na slabo duhovno stanje otrok: vpliv na njihove duše, ki je posledica razvajanja. Tu bom izhajal iz znanja in resnic knjig RŽVB, ker (edino) s tem lahko sežemo tudi v metafizično problematiko, ki je nujna za »celostni pristop«. Tam pa piše, da našo dobo med drugim označuje materializem (in razvajanje je vzgoja zanj), materializem pa povzroče življenje duše v temi. Nadalje piše, da je »danes stvarstvo v rokah hudiča«, in otroci so del »stvarstva«, se pravi današnje družbe, in pod njenim močnim vplivom. Njegov cilj pa je, spravljati duše v propad, jih voditi v smrt, in na učencih sem vse to lahko dobro videl: ne le odsotnost duhovnih vrednot, tudi odsotnost duhovnega (notranjega) življenja, duhovno umiranje, duhovno smrt, in upam si trditi, da je to porazno stanje duha, notranja praznina, glavni vzrok za nasilje in agresivnost sodobnih učencev.
V zvezi s tem je nujno treba omeniti še velikanski vpliv moderne digitalne tehnike (pametnih telefonov), upam si trditi, da danes mladino še najbolj vzgajajo ti mali ekrani, na njih pa še najbolj (trda!) pornografija. In upam si trditi, da tudi ta v končni fazi prihaja od satana, ki s tem uničuje duše. Njegove današnje tarče so poleg mladih tudi družine, in tudi pornografija je vzrok njihove velike krize, saj je to propaganda za svobodno (ne-vezano) spolnost. Pozabljamo, da se v mlade vse močneje vtisne kot v stare možgane, in današnje mlade uničujejo strasti, ker se podajajo v to nezreli, premladi. Današnji mladi so pogojeni s svetom, ki je ponovitev Sodome, kjer izvirajo reke pokvarjenosti. Živimo v svetu nereda, kaosa, v družbi, kjer je vse narobe, in ta »vse narobe« se seveda potem prenaša tudi v šolske učilnice.
