Piše: Franc Bešter, Zg. Besnica
V zadnjem članku sem napisal neke vrste komentar h knjigi »Zakaj narodi propadajo«. Knjigo sta napisala ekonomista in v njej gre za ekonomijo držav na tej naši Zemlji, za ugotavljanje vzrokov za blaginjo ali revščino, za politične in ekonomske institucije, ki gospodarstvo lahko pospešujejo ali dušijo. Gospodarstvo: dejavnost človeka, ki v končni fazi služi zadovoljevanju njegovih telesnih potreb.
Telesne potrebe človeka. Ob branju te knjige se mi je porodilo vprašanje, kako je z zadovoljevanjem duhovnih potreb. Človek ni samo telo, je tudi duh, kar pa v naši dobi mnogi pozabljajo, ker je na svetu zelo prevladala telesna koncepcija življenja. Ali tudi glede tega neka znanja in družbene strukture (institucije) lahko delujejo v pozitivni ali negativni smeri? Človek je nedvomno tudi sistemsko pogojeno bitje. V tem članku bom skušal nakazati, kako in zakaj so neka znanja in instituti, kar vse je omogočilo blaginjo na Zahodu, na to področje, ki se tiče zadovoljevanja duhovnih potreb človeka, delovala izrazito negativno.
Znanja, institucije, sistemi
Za gospodarsko uspešnost (s tem za blaginjo) je potrebno oboje: neko znanje (izumi, inovacije) in družbene institucije, ki to vzpodbujajo, in ki vzpodbudijo tudi njihovo vpeljavo v proizvodnjo. Avtorja v knjigi ugotavljata, da inkluzivne institucije to pospešujejo, ekstraktivne to zavirajo, dušijo ali celo povsem onemogočijo. V knjigi se ukvarjata predvsem s prvo industrijsko revolucijo, ki se je začela v Angliji, a države, kjer je ta uspela, so še danes »bogati del sveta«. Tu je bilo namreč mogoče izpeljati še drugo, tretjo in četrto industrijsko revolucijo, sredi katere smo danes (digitalna tehnika, umetna inteligenca). Pri vseh pa gre za moderno tehniko in njeno vpeljevanje v industrijsko proizvodnjo, se pravi za izume in inovacije, ki temeljijo na empiričnih znanostih, predvsem na fiziki in kemiji. Logično, da se ta znanja masovno poučujejo v šolskem sistemu, tudi postavljenem v moderni dobi, ekonomija držav funkcionira na logiki denarja in tržnega gospodarstva, vse skupaj pa se dogaja znotraj demokracije kot političnega sistema. Kako vse skupaj deluje na človeka (tudi sistemsko pogojenega!), in na človeka kot (tudi) duhovno bitje?
Lahko ugotovimo, da ta znanja (s katerimi se okužijo VSI!) razširjajo racionalizem – kugo moderne dobe, uporaba tehnike v tržnem sistemu pa ustvarja potrošniško družbo, se pravi vodi v materializem, oboje pa vodi v ateizem. »V ateizem vas je zapeljal duh racionalizma in materializma«, piše v knjigi RŽVB. Kakšne so posledice? Posledica je pojav masovnega brezboštva (poganstva), ki nas preplavlja v našem času. Velik odpad od vere, Cerkev je v ruševinah, zahodne dežele v EU (a tudi ZDA) so postale poganske. Posledica vsega skupaj so velika odtujenost ljudi, duhovna in moralna kriza, nered v družbi, kriza smisla. Zaključiti moramo, da so ravno tista znanja in instituti, ki so omogočili blaginjo (zadovoljevanje telesnih potreb) in kar je prineslo ljudem tudi neštevilne udobnosti in ugodnosti, obenem v družbi povzročali procese, ki so ljudem postopno (ko se večina niti ni zavedala, kdaj, zakaj in kako) odvzeli tisto, kar potrebujejo njihove duše. V dušah (torej v notranjosti ljudi) zato danes vladata žgoča puščava in opustošenje (duhovna revščina).
Toda, koliko ljudi to stanje opazi (je sposobno opaziti)? Sedanje stanje je posledica večstoletnega razvoja civilizacije v neki smeri, in nobena generacija ni v svojem mišljenju in ravnanju povsem svobodna, vse to se iz roda v rod, iz desetletja v desetletje ponavlja, nalaga in potencira. Smo torej glede mnogočesa močno pogojeni, in ena od teh pogojenosti sta tudi neko pojmovanje civilizacije in naša pozunanjenost. Ker pod »civilizacijo« razumemo uspešno zadovoljevanje telesnih potreb in večanje standarda (udobnosti), in ker zaradi obrnjenosti k zunanjemu nismo sposobni opaziti tega notranjega (duhovnega) propada, imamo to »civilizacijo« za napredno, za najvišjo, celo veličastno – daleč od tega, da bi jo imeli za »propadlo«. A temu se pravi »samoumevni evropocentrizem«.
Pomen, namen, vrednote in cilji civilizacije
S tega vidika (vrednot) je bolje utemeljena civilizacija, kjer naj bi bile na prvem mestu duhovne vrednote – ravno te pa je ta kultura povsem izgubila! Takšne vrednote namreč vzpostavljajo nek red, urejenost v družbi, takšno stanje pa je nekaj ključnega za obstoj, kaj šele napredek vsake države. Brez tega se tudi ekonomija slej ko prej zamaje. Znanost in tehnika – tisti, ki sta ustvarili moderno, nista izvedli negativnih učinkov le na naravo, ampak tudi na družbo. Kot posledico enostranskega razvoja civilizacije v zadnjih stoletjih (predvsem v smeri znanosti in tehnike) in ne-razvoja na področju duhovnosti in etike vidim tudi civilizacijske zlome, ki jih le-ta doživlja v zadnjem stoletju: svetovne vojne in komunistične revolucije in režime, nasploh vidim totalitarne režime kot odraz zatona kulture, podobno je tudi z ideologijo potrošništva, seksualno revolucijo, kulturnim marksizmom, prebujenstvom, levičarstvom… . Ni čudno, da danes mnogi misleci govorijo o porušeni harmoniji sveta in o tem, da je na svetu postalo vse narobe. O današnji razvojni krizi: krizno stanje je zajelo vsa področja življenja. Kriza vodenja, ekonomska kriza, kriza šole, družine, demografska kriza… . Seveda so vse te krize medsebojno prepletene, vzročno povezane, in močno jih generira velika moralna kriza. Če bomo nadaljevali po tej poti, je jasno, da se bodo vse te krize samo še stopnjevale, prišlo bo do novih zlomov in katastrof, a te so morda nujne, ker bomo morda le tako spoznali, da po tej poti ne moremo in ne smemo več naprej in da bo treba marsikaj radikalno spremeniti. Sicer je pa človek navadno pripravljen na take korake šele, ko ga nekaj dovolj močno pritisne. Tako tudi ta splošna kriznost moderne skriva v sebi priložnost (kriza= priložnost), da človeka navede v nujne spremembe. Živimo v poslednjih časih moderne dobe, zato se postavlja vprašanje, kako ustvarjati novo dobe oz. kako začeti graditi novo obliko civilizacije.
Kako? Nekateri vidijo rešitev v novem razsvetljenstvu. Za prvo razsvetljenstvo je bilo značilno poveličevanje Razuma, zato naj bi pri »razsvetljenstvu št.2« šlo za povrnitev razuma – v gospodarstvo, politiko in naša življenja. Ali na teh področjih razuma ne uporabljamo več? Seveda ga, a izgleda, kakor da je sodobni svet zapustila modrost in jo je nadomestila norost: v našem mišljenju (in delovanju) je polno iracionalnosti, mnogokrat uporabljamo čustva in strasti namesto treznega razuma.
Rušilne silnice moderne
Tudi ta članek bi lahko nosil naslov »zakaj narodi propadajo«, ker sem v njem skušal nakazati, zakaj so narodi Zahoda začeli duhovno in moralno propadati, gre torej za drugo vrsto propadanja, vendar: ravno tisto, kar jim je prineslo in omogočilo blaginjo (znanja in instituti moderne) je začelo povzročati to propadanje. Ki pa ga večina zaradi močnih družbenih pogojenosti, ki jih je dal nek razvoj (pojmovanje civilizacije, zgolj materialne vrednote, pozunanjenost) ne opazi in ni več sposobna opaziti. Toda s tem se bo treba soočiti: da namreč živimo sredi kaosa in v svetu hude duhovne krize, kajti le v tem primeru si bo mogoče prizadevati v ustrezni smeri in na pravi način. Zavedati se moramo, v katero smer delujejo silnice moderne (da nas npr. vlečejo v smer racionalizma in materializma – kar se tiče načina mišljenja in življenja) in da te silnice delujejo rušilno, kar se tiče duhovnosti in moralnosti. In se zavesti, kaj jih generira (da so to znanja in instituti moderne).
Moderna doba pa je z vsem, kar je dala in prinesla, prinesla za človeka (družbo) tudi številne negativnosti kot npr. brezboštvo, nemoralnost, pomanjkanje vere, ljubezni, sebičnost, neurejeno spolnost in ravnodušnost do vsega, kar prihaja od Duha. Posledica vsega tega je tudi, da je mnogo teže kot nekoč priti do resnice o osebah, dogodkih in dogajanju sveta. Sodobni svet je pokvarjen, da ne rečem še kaj hujšega (je v satanovih mrežah), ob čemer mnogi igrajo in nosijo maske, se sprenevedajo, govori se eno, dela nekaj tretjega, ker živimo sredi nereda in hitro življenje s tehniko, je dogajanje postalo zelo nepredvidljivo. In čemu naj bi poznali resnico o konkretnih osebah in dogodkih sveta? Zaradi odločanja v življenju, odločamo se zaradi delovanja, naša dejanja pa vplivajo na dogajanje sveta (in to dogajanje vpliva na izid naših delovanj), zato je dobro vedeti tudi, v katero smer bo stekel tok nekega konkretnega dogajanja v prihodnosti.
Lahko zaključimo, da nas bodo ravno razmere, ki jih je ustvarila moderna, navedle k iskanju znanja za spoznavanje resnice o teh stvareh, to znanje je pravzaprav lahko tisto, ki bo omogočilo izgradnjo nove oblike civilizacije in novo dobo.
Vnesti nekaj večjega in močnejšega od razuma
Razum in njegovi dosežki (vključno z UI) so nekaj prešibkega za spoznavanje dogajanja sveta – ono je mnogo preveč kompleksno (in tudi dinamično, zato nepredvidljivo). Poznavanje tega dogajanja pa je nekaj ključnega za odločanje, odločati pa se moramo – vsak dan znova, ker moramo vsak dan delovati sredi tega sveta. Odločanje pa se ne navezuje le na naše cilje (vrednote) v življenju, na uspeh ali neuspeh, ampak tudi na etiko: naša dejanja imajo na svet pozitivne ali negativne učinke. Etika in dogajanje sveta, ki ga lahko pozna le Bog: pomeni, da problematika odločanja spada v svet vere (krščanstva). A tu se srečamo z več ovirami, s problemom Svetega pisma, ki je nastajalo v povsem drugačnih okoliščinah, način mišljenja in življenja ljudi je drastično spremenjen. Ali pa ga Cerkev razlaga in oznanja tako, da bi bilo to znanje temu času primerno in uporabno pri odločanju? Glede tega veliko pove naslednji stavek iz knjige RŽVB: »Pridigajo o duhovnosti, a zavračajo, kar prihaja od Duha. V srcih duhovnikov vlada racionalizem«: Zaradi racionalizma – kuge naše dobe, ki pa je prodrla tudi v Cerkev, so ljudje te (naše) dobe ravnodušni do vsega, kar prihaja od Duha. To, kar prihaja od Duha, pa je pri odločanju (usmerjanju) v življenju lahko nekaj odločilnega, le skozi lucidne sanje oz. nočna videnja lahko vidimo, kaj konkretni dogodki sveta, osebe itd. v resnici so, in v katero smer bo stekel tok nekega dogajanja v prihodnosti. Da, videnja prihajajo od Duha, ker videnje nastane ob srečanju našega duha z božjim Duhom. In to, mislim, je tisto močnejše od razuma, kar bi bilo potrebno vnesti v naša življenja. To pa na tem svetu ni nekaj novega, treba bo povrniti določene stare modrosti, ki jih je razsvetljenstvo zavrglo, razsvetljenski projekt je propadel tudi zaradi te napake. In zaradi negativnih učinkov tistega, s čimer je okužilo svet ( kuga racionalizma). Naloga za po-moderno: odpraviti te napake. Seveda tu ne gre za zavračanje razuma, ki ga je treba vedno in povsod uporabljati, in tudi za razumevanje (analizo) sanj je potrebna čim višja inteligenca!
In katere so tiste »stare modrosti«? To je npr. kabala – tajna znanost starih Hebrejcev, v katero se tu ne morem spuščati, omenim le, da je nočno-videnjski biblijski svet identičen z astralnim svetom kabale, prav isto pa pomeni tudi Jungovo kolektivno nezavedno. Jungova filozofija: proces individuacije – uresničenje jastva – celovite psihe, h kateri spada podzavest prav tako kot zavest. Življenjski proces, v katerem se zavest in podzavest naučita sodelovati in se medsebojno dopolnjevati.
A to so vseeno zgolj človeške teorije, za kaj pri lucidnih sanjah (nočnih videnjih) v resnici gre, razkrije Sveto pismo: gre za rezultat srečanja Duha s človeško dušo, za smiselno sporočilo, ki v našo notranjost prinaša resnico in nasvet, in česar človek ne bi mogel dobiti iz nobenega drugega izvora. Gre za novo razsvetljenstvo, ko temo sveta razsvetli Beseda, ki jo prinaša Duh – z Resnico o svetu. Če je prvo razsvetljenstvo poveličevalo Razum in navedlo ljudi, da so se dali voditi zgolj svoji omejeni pameti, bo drugo razsvetljenstvo, ki ga bo treba uvajati ob koncu moderne, utrlo novo pot do resnice, in treba bo uvajati nov način usmerjanja v življenju: ne zgolj s pametjo, ampak tudi s pomočjo Duha.
Vendar, vsebina Svetega pisma, podana v svoji arhaični, izvorni obliki, je postala stari kvas, ki je izgubil svojo moč. Ta vsebina, podana na nov način in v novi obliki, primerni našim časom, je v 12 knjigah RŽVB (Resnično življenje v Bogu) – to je znanje za rešitev naše dobe in za novo dobo.
