Piše: Jožef Praprotnik
Rezultati volitev so in bodo še lep čas predmet analiz, zanimivih primerjav, pa ne le znanih in priznanih medijskih komentatorjev, ampak tudi državljanov, ki smo daleč od mikrofonov in kamer. Predvsem zato, ker je dogajanje zelo neuravnoteženo merjeno in ocenjevano s strani glavnih medijev in so zato tudi različni igralci politične sfere ocenjevani z različnimi vatli. In rezultati teh volitev so še sploh zanimivi, ker vse tisto, kar se je do zdaj vladajočim štelo v zlo, je zdajšnjem zmagovalcu prineslo še več prednosti.
Naj bomo vendarle povsem konkretni. Samooklicani »glas ljudstva«, ki so pod to oznako zborovali pred hišo demokracije – pa čeprav je šlo za peščico glasnih in nikoli niti za tisoči del volilnega telesa, so jim poglavitni mediji pripisovali množičnost in ogromno težo pritiska in v enakih merilih so mediji obravnavali tudi samooklicano opozicijsko Koalicijo ustavnega loka, ki je ob tedenskih kolesarskih protestih izvajalo pritisk na vlado, ki se je po avtosesutju prejšnje Šarčeve vlade ukvarjala z izzivi pandemije virusa covid 19 , ki je pahnilo cel planet v agonijo in iskanja izhoda iz zdravstvene in gospodarske krize. Vlada JJ je bila tako od vsega začetka deležna budnih oči in ušes ter kritik javnosti in bi morala prav vsak nakup zaščitne opreme do centa natančno prikazati, ko je hkrati ves svet iskal rešitve in seveda ob tem delal napake. Toda, če je ves svet ob iskanju poti iz krize delal tudi napake, je vlada JJ to počela namensko, koruptivno, pa si – tako protestniki, »glas ljudstva«, koalicija KUL , ustavno sodišče, večinski mediji – ob tem obilno polnila žepe. In tudi v času, ko je naša država predsedovala svetu EU, pritiski imenovanih niso niti za hip popustili, ampak so se stopnjevali ne glede na posledice in prav vsak odgovor vlade je bil deležen še hujših kritik, kot je tisti, da je naše sedanje zdravstvo ujetnik 300 intenzivnih postelj, ker so jih celo v partizanski bolnišnici Franja imeli še enkrat toliko. Protivladna gonja se je stopnjevala, a je vlada ne glede na vse poskuse rušenja, obvladovala zdravstveno in ekonomsko krizo z ukrepi, ki so prinašali gospodarstvu, turizmu, občinam, infrastrukturi pa tudi posameznim najbolj prizadetim državljanskim skupinam, občutne koristi, tako da je opoziciji KUL ter pridruženim protestnim skupinam vse kazalo, da jim bo – sposojeno iz šahovske terminologije – padla zastavica in da so pred volitvami znašli v izgubljenem položaju. V tem kritičnem trenutku se je pojavil kot odrešenik Robert Golob, ki mu je potekel direktorski mandat državne službice, ki mu je obilno polnila žepe in mu je – po njegovem skromnem mnenju – pripadala dosmrtno. Koaliciji KUL, »glasu ljudstva« odrešenik in on kot maščevalec, primorski Robin Hood, in če je z mediji podprta opozicija vladi gledala pod prste za vsako zaščitno masko, jih zdaj kljub zagovarjanju poštenosti, ni prav nič motilo njegovo nebrzdano polnjenje žepov z našim denarjem, kot tudi ne Veselega direktorja računskega sodišča popoldanska obrt, ker ni prav nič narobe, če je požrešen, nenasiten, pogolten naš človek. In se je znova izkazala doslednost v nedoslednostih. Ja, volitve so pokazale, da ni narobe, če si lump; le prave barve moraš biti.
Jožef Praprotnik, Jesenice
