Piše: Franc Bešter
Razogljičenje, ogljična nevtralnost, zeleni prehod, zmanjševanje uporabe fosilnih goriv. V ta prizadevanja spada tudi napoved prepovedi avtomobilov na takšen pogon. Vse to zato, ker naj bi stroji, ki jih je v zadnjih 200 letih izumil in uporabljal človek in jih poganjajo premog, nafta, plin, začeli spreminjati vreme. Dejstvo je, da se podnebne spremembe dogajajo, tega nihče več ne zanka, razhajajo pa se pogledi na vzroke zanje. Mnogi še vedno zanikajo človeka kot vzrok, češ, v zgodovini Zemlje se je podnebje že mnogokrat spreminjalo. To je res, a dejstvo je, da je vedno trajalo tisočletja ali celo milijone let, preden so se zgodile občutne ali celo dramatične spremembe. Zato se osebno, glede na hitrost sprememb, nagibam k antropogeni razlagi zanje. In mislim, da bi bilo najbolje takoj, ta hip, prenehati s kurjenjem. A to je utopija, neizvedljivo, to bi za sabo potegnilo katastrofo (gospodarsko, politično) nepredstavljivih razsežnosti.
Evropa ima ambicijo, postati »ogljično nevtralna celina«. A ona prispeva k izpustom samo dvanajst procentov, medtem ko npr. Kitajska še vedno pokuri milijarde ton premoga letno, podobno se tudi ZDA ne omejujejo kaj dosti glede porabe nafte. Zato enostranska prizadevanja ne koristijo kaj dosti, poleg tega se Evropa izpostavlja nevarnosti, da bo s tem v globalnem svetu izgubila svojo konkurenčnost, vse skupaj kaže na to, da bo podnebno krizo mogoče reševati le globalno, pravzaprav bi bila za to potrebna neka enotna svetovna vlada. Izpusti namreč ne ostajajo zamejeni v države in vremensko dogajanje se ne ozira na državne meje.
Orodje za potovanje
Avto kot VRO za potovanje je bil izumljen, ko je bil iznajden motor z notranjim izgorevanjem. Avto je v osnovi voz: predmet na štirih kolesih, voz je bil iznajden, ko je bilo iznajdeno kolo. Tisočletja je človek vanj vpregal živino. Motor: VRO za pretvorbo kemične energije, uskladiščene v bencinu, preko toplotne v mehansko energijo za pogon koles. Winston Churchill je izjavil, da je bil izum tega motorja »najbolj črn dan v zgodovini človeštva«. S tem gotovo ni mislil podnebnih sprememb in brezobzirnega izkoriščanja narave ( se pravi okoljskih problemov), kar vse je ta motor začel povzročati in omogočati, ampak vojno. Motor je namreč omogočil tudi letalo, tank, podmornico, motorne ladje, vlake…, se pravi moderna orožja, z njimi je vojna lahko postala svetovna in totalna.
Seveda, skoraj vsako orodje se lahko tudi zlorabi, s tem orodje postane orožje – orodje za ubijanje. Letalo kot bombnik prinaša smrt, lahko pa po zraku varno prenaša milijone ljudi. Da, motor je človeku omogočil tudi potovanje po zraku, letenje. Avto in letalo sta postala najbolj pomembni orodji za potovanje.
Mobilnost človeka
Motor je človeku omogočil potovanje po zraku, a značilnost VRO je tudi učinkovitost, zato je tudi pri potovanju po tleh postal bolj učinkovit, se pravi hitrejši: človek je postal mobilen. Hitrost potovanj, razdalje so se skrajšale, a avti so postajali ne le vedno hitrejši, so bili tudi vedno udobnejši, firme so v boju za kupce ta svoj izdelek v tej tekmi stalno izpopolnjevale, vanj vgrajevale vedno nova znanja, inovacije…, to je bila prava evolucija, v kateri se je primitivni voz z montiranim motorjem preobrazil v prevozno sredstvo neštevilnih udobnosti – vse danes prignano do absurda. Dela se celo na samovozečem avtomobilu, ki ga bo omogočila umetna inteligenca. In avtomobilska industrija je postala eden od stebrov gospodarstva držav.
Seveda je ves ta razvoj terjal tudi svoj davek, avto je potegnil za sabo tudi slabe stvari kot prometne nesreče, mnoge žal s smrtnim izidom, uničevanje zemlje z avtocestami in parkirišči, nadalje je avto draga zadeva, za nakup in vzdrževanje, tudi zahtevna in zapletena za upravljanje (vožnjo) in popravljanje…. . In ves promet, ki ga (še vedno) poganjajo fosilna goriva, naj bi v tridesetih procentih prispeval k obremenjevanju atmosfere. Zato naj bi tudi promet »razogljičili«. Ker pa se človek noče kar tako odpovedati svojim udobnostim in svoji mobilnosti in države ne enemu od stebrov svoje ekonomije, obenem pa je sodobni človek navajen reševati svoje probleme s pomočjo tehnologije, se je odločil za razvoj električnega avtomobila.
Problematika električnega avtomobila
Pravijo, da bo prihodnost električna. Vendar, ali je to tudi prihodnost električnih avtomobilov? Vidim več razlogov za dvom v to. Najprej: bistvena razlika glede na dozdajšnje avte bo razlika v pogonu oz. v izvoru energije zanj. To naj bi zagotovil velik zmogljiv akumulator, ki je litijeva baterija. Pri tem pa vidim dva velika problema: zaloge litija so omejene in omejene bodo količine »zelene« energije, se pravi na brezogljični način proizvedene elektrike. Litij: tudi njegovo pridobivanje je menda zelo umazano in povzroča veliko škodo okolju. Elektrika: proizvedena naj bi bila iz obnovljivih virov, iz vetrnic in sončne energije. A ti viri so dokaj šibki in nestalni izvori energije. Šibkost: na dlani je, da te energije ne bo za milijardo in pol avtomobilov, kolikor danes znaša vozni park človeštva. Nestalnost: ni vedno vetra, ni vedno sonca, kadar je pa tega dovolj, energije ni mogoče skladiščiti – to je slaba stran elektrike, zato se danes dela na »elektrolizerju«, na vodikovi tehnologiji, kjer se bo elektrika porabila za proizvodnjo vodika, z elektrolizo vode. A na dlani je, da bodo tu izgube energije velike, v vsakem primeru, in tudi solarna in vetrna energija sta iz več vidikov problematični , problemi bodo s surovinami (redkimi kovinami) zanje, če bomo npr. hoteli vse strehe prekriti s paneli, problemi bodo, ko bodo le-ti dotrajani (strupeni odpadki), in njihova postavitev povzroča škodo okolju, streham, naravi. Podobno velja tudi za vetrnice. Nadalje: če bomo vso to energijo pokurili v avtomobilih – ali je bo ostalo še kaj za ogrevanje in za pogon industrije (saj je še za avte ne bo dovolj)?
Glede na vse skupaj osebno vidim najboljšo rešitev v pogonu na vodik. Motor na vodik: notranje izgorevanje, a stranski proizvod je samo voda. Seveda pa elektrika za proizvodnjo vodika, za elektrolizo vode, mora biti »zelena« in proizvajati jo mora dovolj močan agregat, ki se stalno vrti, tu pa je izhod le jedrska energija, na kateri se sedaj lomijo kopja – ali je zelena ali ni? Vsekakor ima cepitveni reaktor tudi neprijetne posledice (možne nesreče, problemi z odpadki). Idealna rešitev bi bil fuzijski reaktor – neizčrpni izvor čiste energije. A ne vem, če bo človeštvu kdaj uspelo vžgati to zvezdo na Zemlji, tehnični problemi se mi tu zdijo nerešljivi (doseganje dovolj visokih temperatur, vzdrževanje tega stanja v neki posodi za dalj časa…).
Energetska odvisnost
Naša civilizacija deluje na visoko razvitih orodjih (VRO), le-ta pa ne morejo delovati brez nekega izvora energije, to jih tudi bistveno dviga nad enostavna orodja, ki jih je poganjala sila mišic. To jim tudi zagotavlja veliko večjo učinkovitost. Avto kot orodje za potovanje večjo hitrost potovanja, obenem je pa to VRO opremljeno še z raznimi drugimi dosežki tehnike, ki ustvarjajo številne udobnosti. Avto je človeku odprl, razširil svet, mu prinesel neko svobodo – z več vidikov, mnogim je postal pomemben statusni simbol ali celo nekakšen malik. In pri načinu življenja, kakršnega smo ustvarili, je za večino postal takorekoč nujen.
Dolgo je bil razmeroma poceni: sredi prejšnjega stoletja je sod nafte dolgo stal le en dolar! Civilizacija je nasploh delovala na velikih količinah poceni nafte, ona je postala »kri civilizacije«. A to je tudi huda odvisnost, lahko velika ranljivost takšne ekonomije, s političnimi posledicami, kar se je kazalo v stalni napetosti in konfliktih na Bližnjem vzhodu – na področju nafte, ta neprijetna odvisnost se kaže tudi zdaj, ob ukrajinski krizi. Če Rusija ne bi Evrope spravila v to odvisnost, morda te vojne ne bi bilo, predvsem je pa Evropa ne bi pomagala financirati! Če bomo prešli na sončno energijo, pa bomo (glede panelov) padli v odvisnost od Kitajske, pred čemer nekateri že svarijo.
V vsakem primeru se bomo morali sprijazniti s koncem obdobja z veliko, z dovolj poceni energije, in da stalna gospodarska rast ne bo možna tudi zaradi omejitev z energijo. Varčevanje z energijo bo nujno, in kar se tiče prevoza, prometa: tu bo treba preiti na javni prevoz, a bo moral biti bolje organiziran kot danes. Ta ima določene prednosti pred avtom: udobno se pelješ, ne da bi moral paziti na cesto, na vožnjo in promet. A nimaš tiste svobode kot pri osebnem avtomobilu, s katerim se odpelješ hitro in takoj v katerokoli smer. Pri vlaku, avtobusu si vezan na vozni red, moraš hoditi na postajo, čakati, in avtobus te navadno nikoli ne pripelje prav tja kot želiš. Še manj vlak. In velikokrat je problem tudi prtljaga, včasih je je toliko, da jo je nujno naložiti v nek avtomobil, je ne moreš nositi na vlak (avtobus). In kako bi npr. z vso prtljago šla brez avta, z avtobusom, neka družina na morje? Tako se bojim, da bodo v primeru prepovedi sedanje oblike avtomobila mnogi izgubili veliko te osebne svobode. Električni bo namreč številnim postal predrag.
