Piše: Franc Bešter
Sedanje dileme v stranki, ki ji tudi sam pripadam (zato mi ni vseeno za njeno usodo) so v veliki meri posledica rezultatov letošnjega super-volilnega leta. Res, stranka se nikakor ne more dvigniti na dvomestno število procentov, s tem priti do več poslancev in do večjega kos oblasti. In to bi bilo dobro za celotno desnico. Slovenska desnica je namreč iz znanih razlogov politično šibka, dosti šibkejša od levice, vse desne stranke bi si zato morale prizadevati za čim boljši rezultat, katerega vsota bi potem omogočila oblikovanje desne vlade in njeno vladanje. A to še ni dovolj: potrebna bi bila večja sposobnost sodelovanja, izogibanja razprtijam in razdorom, kar desnico lahko odločilno oslabi in omogoči vladanje levice, je ravno to. In vzporedni mehanizem se tega zaveda. Divide et impera: deli in vladaj.
Ali je sedanje dogajanje na desnici posledica tega? Lahko tudi, a ne samo tega. Vzrok so tudi volilni rezultati. Vodilni v stranki skušajo povečati bazen svojih volivcev z odmikom od SDS in Janše, sicer ne povsem na levo, ampak bolj na sredino (ker imajo mnogi stranko SDS za skrajno in Janšo za fašista, seveda tudi zaradi vpliva medijev), o tem je svoj čas govoril že dr. Janez Pogorelec. Morda naj bi šli celo v sedanjo (Golobovo) vlado.
A to ni nekaj novega. N.si je v veliki meri naslednica SKD, njeno zgodovino pa precej poznam, sem bil tam že od vsega začetka, tako sem bil l.1994 tudi na kongresu stranke v Zagorju, kjer je šlo za dilemo, ali ostati v Drnovškovi vladi ali oditi, v stranki sta se pojavila dva tabora, nazadnje so se odločili za to, da ostanejo, a na volitvah so ljudje to potezo kaznovali, stranka je veliko izgubila. Tako se sedaj zgodovina na nek način ponavlja, a iz nje bi se morali tudi kaj naučiti. Usode stranke ne bi smeli žrtvovati raznim osebnim ambicijam. A tudi ne raznim sebičnim osebnim interesom. Znano je namreč, da so prenekateri vidni člani N.si v upravah raznih pomembnih firm, in to spogledovanje z Gibanjem Svoboda je verjetno tudi posledica tega: oni hočejo ohraniti svoje pozicije, dobro plačane službe.
Za konec še nekaj nujnih besed o nekaterih očitkih nekaterih glede volilne baze N.si: da ga namreč nekaj hudo lomimo, ko dosegamo nizke procente ob 70 odstotkih katoličanov v Sloveniji. Mislim, da takšni očitki niso na mestu, saj je splošno znano, da je slovenska družba močno sekularizirana in ateizirana, tistih 70 procentov je zgolj številka, za katero se skrivajo večinoma bolj formalni kristjani, zapisani na papirju, k maši jih redno hodi manj kot deset procentov.
