V Levi vasi vztrajno so gradili,
Babilonski stolp bo vsaka gradnja,
je ukazal šef, in takšna skladnja
bo, da z njim nebo bomo prebili.
V Levi vasi krasni materiali
uporabljajo se za graditve,
temu pač primerne so stvaritve,
ki so na ogled ljudem jih dali.
Koliko herojev dela v vasi
je doslej že vse od sebe dalo,
se iz blata ko je pozidalo
čisto vse, seveda pač počasi.
Blato meša z zemljo se rdečo,
barva da se pridobi primerna,
zgradba da je trdna, neizmerna
vlaganja v graditeljsko s tem srečo.
V Levi vasi tudi zdaj gradijo,
le da zdaj sinovi so herojev,
sanjajo ki serijo prebojev,
zidati v oblake ki hitijo.
Dobro se iz blata stavba sprime,
toda vsakič nekaj jih premoti,
vsakič kak gradnik jim gradjo zmoti,
pravijo, da vse zavoljo klime.
Klima južna da je vse premočna,
en gradnik zdaj dela jim težave,
roke so junakov spet krvave,
ko dežurstva so potrebna nočna.
Nočna, da gradnik jim ne nagaja,
da ne skoči v malto in sesuje
vsega, kar čez dan se doziduje,
se med blatom stalno ne poraja.
Ta gradnik med trske in med blato
venomer in vztrajno se jim vriva,
njega je navzočnost kajpak kriva,
da podira zídanje se zlato.
Ta gradnik jim silna je prepreka,
prav zato na delu je cenzura
in dežurstev marsikdaj nadura,
da ne skvari vsega jim – opeka.
