0.2 C
Ljubljana
ponedeljek, 23 decembra, 2024

Odprto pismo gospe iz Bruslja, ki je ne zanima politika, ter gospe Anuški Delić, medijski zvezdi slovenske levice

Piše: Frančiška Buttolo

Potem, ko sem slišala gospo iz Bruslja, kako se zavzema za vladavino prava v EU, danes pri poročilih ob sedmih, sem si zaželela, da bi ji odgovorila na njene obtožbe politikov v EU. In zdaj je pismo tule.

Po eni strani menim, naj zaradi domnevno bruseljskih obtožb – v resnici pa obtožb iz Slovenije – nihče ne hodi na zagovor k tisti gospe v Bruslju, ki je menda ne zanima politika, temveč le resnica o naših medijih in domnevno tiranski sedanji desni vladi, kljub temu, javno toži in negoduje samo nad desnimi strankami, ki menda ne spoštujejo dovolj evropske vladavine prava.

Očitno nam bo ta gospa iz Bruslja kmalu očitala, da se nismo prav ničesar lepega naučili, čeprav smo bili dobrega pol stoletja v demokratični socialistični državi.

Smo prišli iz Jugoslavije v EU nekako z dežja pod kap?

Če gre proti evropski desnici zakleti gospe v Bruslju za resnico, ne za politiko, ker je ta ne zanima, kot izjavlja, naj si prebere tudi v vseh odgovorih iz slovenske politike in novinarstva v Bruselj poslane verodostojne podatke in vire, ki jih gotovo ima v svojem predalu. Čeprav morda v zaklenjenem, da jih ne bi prebral še kdo, razen njenega ozkega kroga prijateljev iz Slovenije. Kdo ve, če ne ona sama. Ali kaj? Navsezadnje, tudi če bodo slovenski politiki prišli v Bruselj na pogovor, ji ne bodo mogli povedati nič novega. (V resnici prišli tja na zagovor. Najbrž brez uspeha, podobno kot nekoč v komunističnih političnih telesih, ko so se morali pogosto “pogovarjati” v Beogradu. Tam so bile obtožene politične žrtve in drugi nedolžnimi osumljenci že vnaprej obsojeni. Nemalokrat tudi likvidirani.)

Zdi se, da imajo skrajni levičarji, ki prikrito pogosto delujejo tudi na desnici, V EU že tako veliko moč, da lahko nemoteno delujejo po zgledu nekdanjih evropskih komunističnih totalitarnih držav. Vsega tega skoraj ne morejo več prikrivati,niti z zavajanjem o kršenju vladavine prava na desni strani politike v EU. Zato, ker so povsem blizu svoji tako imenovani vladavini prava, da jih v levo skrajnost sili že kar sam pohlep po absolutni oblasti.

Res, kot da smo po vstopu v EU prišli z dežja od kap.

Seveda se bomo morali poniževati, kakor vse kaže, tako kot v komunizmu, da ne bomo pomrli od lakote, menda zato, ker ne spoštujemo bruseljske nove, zlasti po političnih metodah komunistične vladavine prava. Seveda imajo prihodnost samo stranke, ki ne bodo desne. Saj bo tako levica vseh barv najlaže vladala. Z lakoto in bedo bo vso EU navdušila za leve skrajneže. Pri nas v parlamentu že hodijo z rdečimi zvezdami na maskah, a kmalu bodo padle tudi maske, zadnji figovi listi. Titova slika pa bo ponovno na vseh stenah, ne le v nekaterih javnih prostorih, kot zdaj. Pa za Slovence Tito ni bil nič manjši zločinec od Hitlerja. Spoštovana gospa, pa naj vam naša gospa, morda celo tovarišica, Anuška Delić govori, kar hoče. Njena demokracija, njena stvar. Ni pa, in ne more biti, stvar Slovenske države. Če je v Sloveniji, kar je prvo, in v EU, kar je prav tako pomembno, še kaj vladavine prava. Če je gospe v Bruslju kaj nejasno, naj pride v Slovenijo, naj obišče katero od sloveskih 700 komunističnih morišč. Krivca za to strahoto pa ni. Saj gre vendar za komunistična morišča. Za komuniste pa ni nikakršne vladavine prava. Zakaj bi hodili v Bruselj prosjačiti, naj nas ne sestradajo, ker ne maramo komunističnih medijev? Spoštovana gospa iz Bruslja, mi smo namreč samostojni, nimamo več oblastnikov v Beogradu. Če pa vam je medijska zvezda s slovenske levice Anuška Delić to morda pozabila povedati, vas prosim, da se o tem prepričate sami. Pravzaprav, zakaj vas o tem ne bi poučil kar gospod predsednik vlade republike Slovenije. Je vsaj toliko verodostojen kot omenjena medijska zvezda.

In navsezadnje, saj se moramo tudi Slovenci začeti resno in pogumno zavzemati za resnico in pravico tudi v bruseljskem parlamentu. Tako, kot se zavzemajo vsi drugi, ki jih ne navdušujejo politične metode, kakršne so poznali v komunizmu. Na primer Poljska in Madžarska. Kljub temu, da smo različni, se gotovo lahko zgodi, da je levicakdaj bliže komunističnemu totalitarizmu kot desnica fašističnemu. Mar ni res, spoštovana gospa iz Bruslja.

Upam, da nam ne bodo prav nekateri poslanci na desnici porinili noža v hrbet. Komunisti imajo vsepovsod svoje ljudi.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine