Piše: Marjeta Lindič
Šestdeseta filipika dr. Južniča, objavljena v Demokraciji št.7 z dne 16.2. 2023, mi je dala misliti oziroma me je prestrašila.
Ljubljančani imamo veliko srečo, da nam priteče naravna pitna voda iz pipe in to zahvaljujoč že zelo dolgo časa, tudi v komunizmu, strogo varovanem območju črpališča v Klečah. Zakaj je treba ta blagodat izničiti in uničiti, je veliko vprašanje in nešteto odgovorov. Je to zaradi zavisti, je to zaradi pohlepa, je to zaradi pitne vode v ustavi in s tem nekontrolirano poseganje v proračun, je to zaradi mešetarjenja z zemljišči in posledično pozidavo za nove volivce. Je morda ta blagodat prepoceni in zato za pohlepneže ničvreden, saj bi z ustekleničeno vodo zaslužili x-krat več. Lidl na Kongresnem trgu že ponuja vodo SAGUARO, ni vrag, da se ne bi začele pojavljati tudi reklame za vodne filtre. Slutiti je celo možnost, da so dolgoročne pogodbe že podpisane, sicer ne bi bilo potrebnega tolikšnega nasilja nad lastnino in nad lastniki zemljišč v Klečah, ki že spominja na čase a la Provinzia di Lubiana. Zdi se, da si ljubljansko županstvo predstavlja varstvo okolja, trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo tako, da ustvarja nove in nove okoljske davščine in takse za vedno nove in nove okoljske težave, ki jih županstvo predhodno samo povzroča. Morda pa bomo kmalu deležni ugotovitev, da je pogosto tuširanje škodljivo, prepogosto pranje v pralnih strojih uničujoče za tekstil itd.
Še najbolj zanimivo pa je dejstvo, da bo EU komisija ob odobritvi izplačila sredstev za tako problematičen projekt hočeš nočeš že v naprej kompromitirana, kar naznanja članek Vide Kocjan »Janković z varnostniki znova nad lastnike zemljišč v ljubljanskih Klečah«, objavljen v zadnji številki (8 – 23.2.23) Demokracije. K sreči se tega zavedata tudi evropska poslanca Milan Zver in Romana Tomc.
Marjeta Lindič, Ljubljana