Preiskovalna komisija pod vodstvom Jelke Godec je opravila delo, ki bi ga institucije in organi, ki so za to zadolženi, morali opraviti pa ga niso, ali pa so se mu uspešno izmikali.
Poslanke in poslanci na današnji izredni seji Državnega zbora obravnavajo zaključno poročilo o opravljeni parlamentarni preiskavi na področju ugotavljanja zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic. Stališče poslanske skupine SDS je predstavila Nada Brinovšek.
Celotno stališče objavljamo v nadaljevanju.
Delo Preiskovalne komisije za ugotavljanje zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nabave žilnih opornic ali krajše Preiskovalna komisija za žilne opornice je razgalilo vso bedo slovenskega zdravstva na področju nabave materiala, razgalila kvazi prizadevanja za javno zdravstvo in bolnike. Vmesno poročilo in zaključno poročilo, ki ga obravnavamo danes, sta pokazala na ključne probleme slovenskega zdravstva, to je na odtekanje denarja in na brezbrižnost vladajoče strukture ter nekaterih vodilnih v javnih zdravstvenih zavodih.
Na vse te teme smo v poslanski skupini SDS opozarjali že od začetka tega mandata. Poleg več zahtevkov za izredne seje na to temo smo vložili tudi dve interpelaciji zoper ministrico Milojko Kolar Celarc, v katerih smo ji očitali neaktivno delo na področju preganjanja in omejevanja korupcije v zdravstvu. Seveda interpelacij koalicija ali vsaj del koalicije, tu mislim na SD in DeSUS, niste podprli. Danes pa iz ust nekaterih poslancev te koalicije prihajajo hvale, da so že dalj časa opozarjali na nesposobnost ministrice in celo, da ste zahtevali njen odstop.
Pa, da si malo osvežimo pogled na delo preiskovalne komisije do vmesnega poročila, ki smo ga obravnavali v novembru 2017. Že konec leta 2013 je prišlo do glasnejših opozoril, da se v Sloveniji žilne opornice nabavljajo po veliko višjih cenah kot na tujih trgih. V letu 2016 je bila na našo pobudo ustanovljena Preiskovalna komisija na področju žilnih opornic.
Glede na akt o ustanovitvi te komisije iz marca 2016, je bila naloga oz. je komisija ugotavljala: posamezne morebitne odgovornosti nosilcev javnih funkcij v slovenskih bolnišnicah, sume odtekanja denarja za namene financiranja drugih področji, med drugim ali predvsem za financiranje medijev, in kot komisiji nalaga zakon o parlamentarni preiskavi, se je ugotavljala tudi politična odgovornost in dejansko stanje na predmetnem področju.
V vsem tem času dela preiskovalne komisije, so se hipoteze o korupciji v slovenskem zdravstvu samo potrjevale. Preiskovalna komisija je pri svojem delu, kot je že bilo rečeno, proučevala več področij, prvenstveno pa je začela s hipotezo, da so žile opornice v Sloveniji preplačane. Na podlagi dokumentov, ki jih je zbrala v postopku in na podlagi izjav prič v vmesnem poročilu, je komisija ugotovila, da naj bi bile žilne opornice v Sloveniji glede na znane podatke iz tujine v letih 2013 in tudi 2014 višje približno za 5-krat, se pravi glede na cene proizvajalcev na tujem trgu. Iz tega sledi, da bi lahko samo na žilnih opornicah v teh letih privarčevali ca 5,8 milijonov evrov, če bi jih seveda nabavljali po primerljivih cenah na evropskem trgu.
Preiskovalna komisija je v vmesnem poročilu prav tako ugotovila, da obstaja sum, da naj bi bili javni razpisi s strani naročnika prirejeni, da naj bi odgovorne osebe dobavitelje osebno pozivale, da se prijavljajo na določene razpise, obstaja sum, da so dobavitelji preko vodja nabavne službe vplivali na kasnejšo odločitev razpisne komisije, da naj bi šlo za kartelno dogovarjanje in da je prišlo do prekoračitve pogodbenih količin oz. vrednosti po Zakonu o javnem naročanju.
Dalje je preiskovalna komisija ugotovila, da obstaja sum, da naj bi dobavitelji odgovornim osebam v nekaterih bolnišnicah poleg plačila izobraževanja krili tudi stroške za različna potovanja in letovanja tudi njihovim družinskim članom. V nekaterih primerih tudi obstaja sum, da naj bi dobavitelji izročali tistim, ki odločajo o nabavi, razne materialne dobrine ali pa celo nakazovali denar na bančne račune zasebnih podjetij zdravnikov. V nekaterih primerih pa obstaja sum, da naj bi denar vročali dobavitelji »kar na roko«.
Preiskovalna komisija je ugotovila, da je največkrat prišlo do kršitev ravno pri podjetju Mark Medikal d. o. o., ki je dobavitelj žilnih opornic za slovenski trg. Dobava žilnih opornic s strani podjetja Mark Medical d. o. o., naj bi v letih 2006–2016 v UKC Ljubljana predstavljala kar 50 % delež. Največji delež prodaje v UKC Ljubljana naj bi to podjetje doseglo v letu 2009 in sicer kar 91 %. Ta dobavitelj – Mark Medical iz Slovenije je imel matično podjetje Mark Medical v Italiji. Do konca leta 2015 je bil Mark Medical Italija del finančne skupine KB 1909, s sedežem v italijanski Gorici, ki je bila registrirana kot finančni holding. Lastnik Mark Medical je bil tudi Vega Finanz v Luxemburgu, ki ga je ustanovil Safti. Pri poslovanju podjetja Mark Medical d. o. o., s sedežem v Sežani naj bi se finančna sredstva tega podjetja, ki jih je pridobil tudi s prodajo medicinskega materiala, posredno stekala na bančni račun družbe Vega Finanz v Luxemburgu. To naj bi se zgodilo prvič iz naslova odkupa deleža skupine KB 1909 in Mark Medical Italija od Vega Finanz v slovenskem Mark Medicalu v letih 2008, 2012 in kasneje predvidoma 2015. In drugič iz naslova prihodkov od dobička v Mark Medical, ko je bilo podjetje Vega finanz še delni lastnik podjetja.
Priče pred komisijo niso želele ali pa naj ne bi znale odgovoriti, kdo je lastnik družbe Vega Finanz. Odgovor na to vprašanje je pomemben z vidika morebitnega financiranja podjetij in posameznikov v Sloveniji, oziroma z vidika morebitnih drugih transakcij na bančne račune v Sloveniji. Je predsednik uprave KB 1909 pred preiskovalno komisijo povedal, da naj bi družba Vega Finanz s svojim denarjem dokapitalizirala podjetja v Italiji. Lastnik KB 1909 pa ima v lasti tudi Mladino, d. d. Predsednik uprave in nadzornega sveta pa sta tudi v upravi KB 1909. Na podlagi pričanj pred preiskovalno komisijo je razbrati, da obstaja sum, da naj bi KB 1909 opravil nakup deleža Mladina, d. d., ravno takrat ko je beležil Marc Medical največji skok v prihodkih. Iz vsega navedenega in pričanja predsednika uprave KB 1909 in takratnega urednika Mladine obstaja sum, da naj bi se javni denar Republike Slovenije, ki je bil porabljen za nakup žilnih opornic, lahko porabil za nakup in dokapitalizacijo podjetja Mladina, d. d.
Glede na pričanje posameznih prič, tako javno brez navzočnosti javnosti, pričanja skritih prič in pregledanega gradiva je Preiskovalna komisija v Vmesnem poročilu predlagala naznanitev kaznivih dejanj zoper posamezne fizične osebe po več členih kazenskega zakonika, in sicer Darka Zormana, Matjaža Bunca, Vojka Kaniča, Dragana Kovačiča, mag. Simona Vrhunca in Gregorja Pivca.
Prav tako je preiskovalna komisija predlagala, da pristojni organi raziščejo morebitne sume zapisane v poročilu in sicer za posamezne gospodarske družbe in sicer Mark Medical d. o. o., Bormia Med, d. o. o., Vasc-med, d. o. o, Animus, d. o. o., Kastor, d. o. o, Salus, d. o. o., in KB 1909.
Sklepi, ki smo jih poslanci sprejeli ob sprejemanju Vmesnega poročila pa so bili, da se vmesno poročilo preda Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, Specializiranemu državnemu tožilstvu, Generalnemu direktoratu za konkurenco pri Evropski komisiji, Finančni upravi RS, Agenciji RS za varovanje konkurence, Državni revizijski komisiji za revizijo postopkov oddaje javnih naročil in Računskemu sodišču. In ti sklepi so bili tudi realizirani. Sedaj so na potezi Specializirano državno tožilstvo in Nacionalni preiskovalni urad, da sume kaznivih dejanj raziščejo, ovržejo ali pa podajo kazenske ovadbe. Toliko o vmesnem poročilu.
Danes pa je pred nami Končno poročilo, ki zajema Vmesno poročilo in opravljeno delo od sprejema vmesnega poročila do danes. V tem poročilu pa je zajeto še pričanje bivših in sedanje ministrice za zdravje in pričanje direktorjev in predsednikov posameznih institucij. Preiskovalna komisija je v tem drugem delu na podlagi pričanj ugotovila, da naj bi slovenskem v zdravstvenem sistemu prihajalo do nepravilnosti pri naročanju medicinskega materiala tudi v smislu zavestnega kršenja Zakona o javnem naročanju. Pri tem pa naj bi prihajalo tudi do konkretnih koruptivnih dejanj in oškodovanja javnih sredstev.
Zaskrbljujoče pri vsem tem pa je, kot ugotavlja komisija, da kljub posameznim ugotovitvam institucij naj ne bi prihajalo do ugotavljanja odgovornosti posameznih nosilcev javnih funkcij niti prevzemanja odgovornosti tako subjektivne kot objektivne odgovornosti.
Z nepravilnostmi na področju, ki ga pokriva preiskovalna komisija se od leta 2013 dalje ukvarjajo tudi na Nacionalnem preiskovalnem uradu in Specializiranemu državnemu tožilstvu. In rezultat njihovega petletnega dela? Ga ni. Nacionalni preiskovalni urad je konec leta 2015 poslal na Specializirano državno tožilstvo poročilo, da preiskovalci nacionalnega preiskovalnega urada niso v obravnavi zaznali kaznivih dejanj. Ponovno preiskavo zahteval državni tožilec v prvi polovici leta 2016. Nacionalni preiskovalni urad v nobeni smeri ni izvedel podrobnejše preiskave. Utemeljeno se zastavlja vprašanje, kaj je temu vzrok. Ali gre za kadrovski primanjkljaj, nezadostno znanje o zadevi ali pa je prisotna nezainteresiranost za poglobljeno preiskavo?
Preiskovalna komisija je zbrala in podala dovolj kvalitetnega gradiva in dokaznega materiala, ki bi naj oziroma upajmo, da bo pripomogel k hitrejši preiskavi. Seveda bo moral Nacionalni preiskovalni organ preiskavo razširiti tudi na sodelovanje s tujimi organi pregona. Potrebno bi bilo natančno sledenje toku denarja iz slovenskih bolnišnic, preko slovenskih dobaviteljev do podjetij v tujini in od njih nazaj v Slovenijo.
Specializirano državno tožilstvo pa kljub temu, da bi moralo v skladu z Zakonom o parlamentarni preiskavi dovoliti dostop do dokumentacije, s katero razpolagajo, tega niso dovolili. Bili so mnenja, da bi se s predajo določene dokumentacije lahko ogrozil postopek preiskave v okviru specializiranega državnega tožilstva. Temu bi lahko rekli dober izgovor.
Zanimivo je tudi, da je Agencija za varstvo konkurence RS na osnovi dela preiskovalne komisije in posredovanega vmesnega poročila ni zaznala dovolj visoke stopnje morebitnih nepravilnosti, da bi začela z zbiranjem dokazov ali preiskavo. Pravzaprav direktor agencije za varstvo konkurence na vprašanje predsednice preiskovalne komisije, ali je agencija glede na vmesno poročilo preiskovalne komisije sprožila kakršenkoli postopek ali ne, odgovoril, me. Da konkretni postopki niso bili sproženi zaradi tega, ker agencija uvede postopek takrat, kadar so prepričani, da je vse to kar je kdo povedal resnično. Ja, kako pa naj bodo prepričani, da je nekaj res, če niti za dokumente, ki obstajajo ne zaprosijo?
Je pa predsednik Računskega sodišča povedal, da je preiskovalna komisija opravila veliko delo. Vmesno poročilo, ki so ga prejeli je pomagalo Računskemu sodišču osvetliti določene interakcije in ozadja tudi v revizijskemu poročilu, ki ga je izdalo Računsko sodišče za UKC Ljubljana. Vse priče teh institucij pa so si bile v zaslišanju enake ob dejstvu, da so potrebne sistemske spremembe.
In če se ustavim še pri odgovornosti ministrov za zdravje. Večinoma vsi dosedanji ministri so poudarjali, da naj bi bila največja odgovornost za nepravilnosti v javnih zdravstvenih zavodih na strani vodstva, nabavnih služb in članih sveta zavodov. Prav tako je večina ministrov izpostavila, da naj bi bili v zdravstvu močno prisotni različni interesi in lobiji, ki naj bi onemogočali normalen razvoj slovenskega zdravstvenega sistema ter naj bi onemogočali tudi sprejemanja sistemskih zakonov. Pritiski naj bi bili v smislu obvladovanja razmer. Kdo so te osebe, ki izvajajo pritisk, pa komisija ni dobila odgovorov.
Zanimivo pa je bilo spremljati pričanje ministrice za zdravje v odhodu. V svojem pričanju je najprej izjavila, da je bila naloga te vlade, da zagovarja ničelno stopnjo korupcije, posebej na področju javnega zdravja. Že res, da je ministrica začela z aktivnostmi takoj po nastopu mandata, toda te aktivnosti se niso izvajala za prava področja. Seveda pa je ministrica pred preiskovalno komisijo pričala malce zmedeno, kot to, da so cene žilnih opornic v obdobju njenega mandata padle in sicer zaradi njenih sistemskih ukrepov. Pri čemer se je ob pričanju zapletla, ko je sama ugotovila, da so cene padle v začetku leta 2014. Torej pred nastopom njenega mandata. Vsi smo pričakovali, da bo ministrica reagirala takoj že med samimi zaslišanji ali vsaj po sprejemu vmesnega poročila, vendar ni. Zato je tudi umesten predlog preiskovalne komisije, da je ministrica Kolarjeva subjektivno odgovorna. Vedela je, storila pa nič.
Zaradi vsega navedenega preiskovalna komisija v svojih zaključnih ugotovitvah ugotavlja:
Da naj bi bila objektivna politična odgovornost za nesprejetje zdravstvene zakonodaje, ki naj bi prispevala k transparentnemu, kakovostnemu in učinkovitemu zdravstvenemu sistemu in bi tako tudi omogočila zajezitev koruptivnih dejanj v zdravstvu na ministrih za zdravje, v celotnem časovnem obdobju, ki ga je zajela preiskovalna komisija;
Da naj bi bila aktualna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc subjektivno odgovorna za opustitev ukrepov, ki bi jih morala sprejeti v smeri odstranitve posameznikov, za katere je preiskovalna komisija podala naznanitve sumov kaznivih dejanj iz položajev, ki omogočajo poslovne odločitve ali odločitve na javnih razpisih;
Da Agencija za varstvo konkurence RS naj ne bi delovala skladno z zakonom in v preteklosti naj ne bi naredila dovolj za ugotavljanje omejevanja konkurence in prevlade s strani nekaterih slovenskih dobaviteljev žilnih opornic in multinacionalk.
da vse tri veje oblasti opravijo razpravo in pripravijo morebitne zakonske spremembe;
dalje preiskovalna komisija glede na pregledano gradivo in izpričano s strani zaslišanih prič predlaga, da naj pristojni organi raziščejo sume: kaznivega dejanja nevestnega dela v službi, kaznivega dejanja jemanja podkupnine za Harija Furlana – vodjo Specializiranega državnega tožilstva; kaznivega dejanja podkupnine za Boruta Miklavčiča in kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev in nevestnega dela v službi za dr. Petra Weissensteinerja.
Ob koncu pa Preiskovalna komisija predlaga, da DZ RS po obravnavi Zaključnega poročila sprejme sklep, da se nacionalnemu preiskovalnemu uradu pri Ministrstvu za notranje zadeve RS in Specializiranemu državnemu tožilstvu RS preda vso tekom parlamentarne preiskave pridobljeno dokumentacijo z izjemo dokumentacije, ki jo bila pridobljena na podlagi odredb sodišč.
Preiskovalna komisija je torej opravila veliko delo. Delo, ki bi ga institucije in organi, ki so za to zadolženi, morali opraviti pa ga niso, ali pa so se mu uspešno izmikali. Zaključno poročilo temelji na izjavah prič in dokumentov, in je upanje, da se bo kaj zgodilo. Seveda pa je to v veliki meri odvisno, ali bomo danes to poročilo tu v Državnem zboru sprejeli. V SDS bomo Zaključno poročilo z zaključnimi ugotovitvami podprli, prav tako predlagan slep in amandma.