Šli bi fantje zopet se vojake,
pa norčuje Mihec se iz kota,
ker rad izigraval bi falota,
fant izziva tja v en dan junake.
Je polemika zelo živahna,
se oglasil naš je Mihec Strašni,
poln sebe, mladec samopašni,
a v resnici sapica le lahna.
Lovcem to je Strašni napovedal,
da vsi mevže so in pa snežinke,
bikci skopljeni in to brez rinke,
strašno Mihec izza vogla gledal.
Rekel, bom ustrelil zmagovito
tja v jelenčka, ki rogove kaže,
tistega, ki mevžaste je baže,
Mihec puško že ima nabito.
Pa jelenček enkrat le zakruli
proti Mihcu, strašni tej pojavi,
ki ubožec se ji tudi pravi,
saj ubožno Mihec naš zatuli.
Mami bo povedal, lovce tožil
in jelenčka, ki drži da z njimi,
v tej pregreti lovopustni klimi
se s solzámi brž bo oboróžil.
Konec bo za Strašnega brezdelja,
zdaj lahko se fantek bo izkazal,
ko mu jelen eno je primazal,
ker otroček s fračo kozle strelja.
