Znova se na stranke obrnila
mojškra je, šivalnice lastnica,
da bi slišala odmeve klica,
jim namere svoje je razkrila.
Šla na modno da bo tekmovanje,
nov dizajn se Alde imenuje,
resda ni prav njen, zveni ji tuje,
toda takšne so šivilje sanje.
Ko šivalnica je pogorela
in razgaljena ko je ostala,
ni se šivati po tistem bala,
znova iglo v prvo nit je vdela.
Komisarske halje ni sešila,
tisto, pravi, naj že gre v pozabo,
šiva za široko zdaj porabo,
čisto druga dela oblačila.
Za bolnike in za ostarele,
tam potrošnja bojda je božanska,
upokojenci skupina sanjska,
te si mojškra jemlje za modele.
Modno to bo namreč tekmovanje,
kjer se z Alde prvikrat pomeri,
v trdni kajpak, toda prazni veri,
da oblekla kdaj bo nočne sanje.
Znova se na stranke obrnila,
jim šivalnico je pokazala,
po angleško tudi zajecljala,
da je jezik malce pozabila.
Ni potreben pač na tekmovanju,
z njim lahko samo doma opleta,
kjer je igla v prazno luknjo vdeta,
priča smo breznitnemu šivánju.
