Spet na oder punca je stopila,
Šarika, ki znana je igralka,
konec leta, ko je prazna malha,
intervju s seboj je naredila.
Odra vajena je ta deklina,
vloge že naprej prav naučena,
pravi, da ji ravna ni nobena,
to da Šarike je pač vrlina.
Banko da čez noč bo kar prodala,
zvišala bo plače zaposlenim,
se pogajala ne bo z nobenim,
le po taktu bo naprej plesala.
Ko tako na odru pomodruje,
nič sovražna nje ni govoranca,
pravi, je potrebna toleranca,
ko odhod se v pokoj oddaljuje.
Pravi, da je osamosvojena,
ne glede, o milemu kaj misli,
ki obraz je svojčas kazal kisli,
ona je za vse to prirejena.
Če do konca igre bo zdržala,
to mendá je Bogu pridržano,
sekularno je, zato vzdržano
Šarika naprej bo še igrala.
Za večinsko večno je vizijo,
drugi, tretji tir ji jo utirja,
Šarika tako promet usmerja,
brani ga pred vsako afnarijo.
Spet stopila je na oder punca,
Stand up se komad njen imenuje,
ko po deskah dečva poskakuje,
Šarika v njem sama sebe guca.
