Na živalski farmi včeraj v hlevu
spet bilo presneto je nemirno,
sta udarila se brezobzirno
stanovalca dva pri belem dnevu.
Šarec konj obregnil ob žrebeta
se je, ki se Pamjan imenuje,
češ da škodo dela, uničuje,
ko z jezikom v prazno le opleta.
Da vsebine ni, je Pamjan gnjavil,
da so vse bolj prazne hlevske jasli,
razni konji šarci da popasli
vse so, šarec da je vse zapravil.
Ni ostal dolžan mu šarec vrli,
Pamjana obtožil je, kasiral
ta da naj za nič bi in pobiral,
skratka konji so grdo se sprli.
O sredini hleva spor se bil je,
kdo je tam na sredi brez vsebine,
vreden kdo več hlevske ni sredine,
prav po konjsko je bilo in divje.
Kajpak je v ozadju vsega spora,
kdo naj v štali tej bi komandiral,
šarec ali žrebe, kdo regiral,
zdaj, ko scena je postala nora.
Šarec konj in Pamjan z njim, žrebiček,
nista skratka več za skupno vprego,
se rešilo naglo bo zadrego,
ko nadomesti ju drug osliček.
