Ptice so selivke dobro znane,
menjajo ker redno domovanje,
se nihče več ne ozira nanje,
ko njih gnezdo prazno pač ostane.
Jati ptic selivk se je pridružil
tudi brglez, kukavičji ptiček,
ko zapustil prejšnji je vrtiček,
vržen ven bil, ker ga je okužil.
V drugo gnezdo ptiči so ga vzeli,
židano tam voljo je razglašal,
z novim tujim perjem se ponašal,
češ korist da vsi bodo imeli.
Vzeli da selivk bi jato z juga,
na ves glas je židano predlagal,
bi leteti jim še sam pomagal,
da razširi k nam se ptičja kuga.
Da bilo bi to deklarativno,
za začetek javnosti prikrito,
vsako pa bi ptičico zakrito
uvozili k nam definitivno.
Je v Maroku takšno zbirališče,
kjer dobil bi ptic po volji mili,
hlinil je, da vsaka se mu smili,
jim doma pripravljal bi gojišče.
Kdor izkazal bi nasprotovanje,
ta sovražnik ptičic je ubogih,
ki prihajale bi v jatah mnogih
in pri nas dobile domovanje.
Takšne brglez židano je klatil,
se za ptičeljuba deklariral,
meje bi po zraku rad razdiral,
prazno slamo ko je vneto mlatil.
Videl brglez kajpak ni v prihodnost,
kakršna se vse bolj izrisuje,
ko uvažal ptičice bo tuje,
večja bo domačih ptic razsodnost.
S ptiči tujimi ko se pobrati,
zanj v domače gnezdo ni vrnitve,
sredi ene, druge ga selitve
jata ptic domačih v zraku sklati.
