Trideset se let že stvar bojuje,
hočemo v preteklost se vrniti,
za prav vsako ceno boj dobiti,
pa nam je iz dneva v dan vse huje.
V prve bojne vrste veterane,
tudi tiste z osemdeset plusom,
vržemo s prav grenkim priokusom,
drugega nam več ne preostane.
Enega na fronto pripeljali
danes smo, za tu mu večna hvala,
ali hvalica vsaj, hvala mala,
smo besedno mu orožje dali.
Se boril je ta na drugi strani,
toda za kanón zdaj prav nam pride,
ko na dlani je, da ne izide
stvar se naša, ki smo ji predani.
Naj udriha, saj nam le koristi,
če počenja tak verbalno zmedo,
smo postavili si ga na sredo,
tarča bo lahko, zadetek čisti.
Nam ponuja ta alternativo,
z osemdeset plus lahko pomaga,
saj je itak iluzorna zmaga,
je pa vsaj priročen za netivo.
Levo krilo fronte nam razpada,
ni rezerve več, zato brutalno
z veterani gremo v boj fatalno,
ko kopni nam zmage zadnja nada.
