K meni ilegalec je pristopil,
mi letak od zadaj stisnil v roko,
in zavzdihnil tisti hip globoko:
»Glej, da na naravno boš preklopil.«
Gledam ga, kaj vendar s tem je mislil,
se zazrem v napisano vsebino,
čudim nad letaka se globino
in nad tem, kar mi je pravkar pisnil.
Vse začenja v tekstu se z naravo,
praški, detergenti, zastrupitve,
zoper to zdaj vojska odrešitve
me pošilja v petek v borbo pravo.
Ker ukinja se demokracija,
širijo umetno se bolezni,
nas zastrupljajo, zato zdaj trezni
ostanimo, naša je vizija.
Vse cenzura stroga je zajela
in ustvarjen virus nas napadel.
bančni kmalu bo sistem razpadel,
se celo potres umetno dela.
Kdo počne vse to, je kajpak jasno,
ilegalčev je letak zgovoren,
ti pa bodi zase odgovoren,
izpostavi se in kriči glasno.
Mislil sprva sem, da se mi sanja,
ilegalec da privid je davni
na nekakšni podzavestni ravni,
ko povsem se ne zavedaš stanja.
Provokator je ta tip nemara,
takšna misel me nato prešine,
naglo tudi ta pomislek mine,
bi bila cenena finta stara.
Provokator ne bi v skrajnost silil,
bil bolj prepričljiv bi in ne smešen,
pa pri svojem delu bolj uspešen,
ta pa se mi je ubožec smilil.
Smilil, ko je vame silil vztrajno,
z detergenti, praški in gnojili,
se zatekal slednjič k sedmi sili
in k potresom, do absurda skrajno.
Kakšno tu posredi je početje,
jasno še prehitro mi postane,
od indoktrinacije prestane
je okužen, trajno prizadet je.
