Se pod brdom glej, dekle, sprehaja,
kot šiviljo dobro jo poznajo,
tokrat pa za jajc ji gre prodajo,
išče ga, ki dobro se prodaja.
Išče zlato jajce nadomestno,
kar ušel ji je en petelinček,
išče jajce, ki bo kot novinček,
zlato na pogled in zopet testno.
Tam pod brdom dosti je kokoši,
eden dolga leta jih že pase,
jajca si nabira, najbolj zase,
znan po kranjski je lokalni noši.
Petelinček, ki so ga dolžili,
marsikaj da tiho je pospravil,
nekaj kur domačih uporabil,
niso pa na kremplje mu stopili.
Za župana tudi ta je tekel,
še drugje petelin se poskušal,
to in ono zraven je zatušal,
ni pa se dodobra še opekel.
Ta bo pravi, bo za mojo kuro,
ki naj zlata jajca bi nosila,
se šivilja je razveselila,
razglasim ga za sposobno puro.
Takšno, ki odslej naj ministrira,
ker pa pura ni in jajc ne nosi,
zanj spregled lahko se pač izprosi,
zdaj šivilja puriča podpira.
