2.6 C
Ljubljana
sobota, 20 aprila, 2024

Kaj smo Slovenci do sedaj dobili od preteklih in sodobnih migracij

Ko sem par dni nazaj poslušal razlaganje »strokovnjakinje« za migracije, ki izhaja iz sosednje občine (in jo poznam še iz osnovne šole) sem se resnično začel bati prihodnosti in okolja v katerem živim in v katerem sem odrasel. Predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije, doktorica znanosti, na TV razlaga o pozitivnih učinkih migracij na našo družbo, o pozitivnih učinkih, ki jih bodo prinesli ljudje, ki mentalno prihajajo iz fevdalnega sistema, popolnoma drugačnega kulturnega okolja in iz popolnoma drugega tudi naravnega okolja (prihajajo med drugim tudi ilegalno torej nezakonito). In to kljub temu, da vsak normalen človek lahko v medijih vidi, kaj Evropi prinaša islamska kultura, kaj je počela tako imenovana Islamska država na osvojenih teritorijih in kljub temu, da celo Angela pravi da je multi-kulti mrtev. Da niti ne govorimo o stroških, ki jih te imigracije prinašajo. Do sedaj smo v Sloveniji od »sodobnih migrantov« dobili le ugrabitve, nasilje, kriminal, uničevanje zasebne lastnine ter povečane stroške javne uprave.

Že v osnovni šoli so nas učili kako so se Slovenci skozi zgodovino morali boriti za svoj jezik, navade in kulturo, zato smo tudi obstali. Naši najhujši sovražniki so bili naši sosedje, Italijani, Nemci (Avstrijci) in Madžari. Vsi so nas hoteli podjarmiti in vsiliti svojo kulturo. Mi se pa nismo dali in smo se upirali, celo z orožjem. Slavimo cel kup pesnikov in pisateljev, ki so se borili za slovenski jezik, sedaj pa nas »strokovnjaki« prepričujejo da slovenski jezik niti ni več dober, da moramo spremeniti navade, da je tisto kar prihaja z vzhoda in Afrike celo boljše kot tisto kar imamo doma. Nemce, Italijane in Madžare ki so nas »kulturno« zatirali smo dobesedno nagnali, nato smo z obema rokama sprejemali balkansko kulturo. V Jugi smo bili na to prisiljeni, sedaj pa nismo več. Sedaj balkansko kulturo prostovoljno vgrajujemo v Slovensko, različni kulturniki in nevladniki pa nas prepričujejo da moramo sprejeti še arabsko kulturo, s šerijatom vred (Prešeren, Cankar, Jurčič in podobni se verjetno v grobu že vrtijo ne samo obračajo).

Bojim se prihodnosti, v kateri bodo družbo vodili »izobraženci«, ki se ne zavedajo kaj trosijo okoli, še bolj pa se bojim prihodnosti, v kateri bodo vladali taki, ki zavestno manipulirajo in svoje akademsko znanje izkoriščajo za zavajanje ljudi. Če se ta gospa zaveda kaj govori, oziroma »naklada«, potem gre za namerno, zavestno manipulacijo, manipulacijo s čisto določenim ciljem: uničenje obstoječe evropske kulture, civilizacije, ki so jo naši predniki izgrajevali vrsto stoletij. Migracije v človeški družbi so vedno bile in vedno bodo (obstajajo pa tudi razlike med zakonitimi in nezakonitimi migracijami), vprašajmo pa se za začetek, kaj smo Slovenci dobili od imigracij iz področja bivše Juge in ali smo kaj kulturnega pridobili z mešanjem dveh mentalitet (kar nam je bilo vsiljeno).

Imigracije iz Jugo-republik Po drugi svetovni vojni je v Sloveniji primanjkovalo za delo sposobnih ljudi, ker smo pobili ali nagnali ven vso avtohtono nemško prebivalstvo in pobili maso zavednega in izobraženega slovenskega prebivalstva. Oblast so tako lahko prevzeli polpismeni revolucionarji. Manjkajoče prebivalstvo je sistem nadomestil tako, da smo uvozili maso prebivalstva (delavcev – fizikalcev) iz drugih republik, zelo različnih narodnosti in nacionalnosti ter kulturnih in delovnih navad. Sam prihajam iz okolja, kjer so se ti ljudje masovno zaposlovali v gozdarstvu, kmetijstvu in lesno predelovalni industriji. Med domačini in tujimi delavci je kmalu začelo prihajati do določenih napetosti predvsem zaradi nesposobnosti »uvoženih«, da bi se prilagodili kulturi okolja v katerega so prišli. Običajno se tudi niso hoteli prilagoditi, ker je to po njihovem mnenju itak bila Jugoslavija. Do med – kulturnih napetosti je začelo prihajati takoj, ko se je masa delavcev povečala do te mere, da so se čutili bolj sigurne in močne. Tu ni šlo za neki rasizem ali nacionalizem (kot smo včasih rekli), ampak zgolj za kulturni trk dveh civilizacij (mentalitet); zahodno evropske in balkanske. Da bi oblast te napetosti blažila se je prišlekom nudila paleta ugodnosti; veliko hitreje so prišli do »družbenega« stanovanja, ter ugodnih kreditov, s katerimi so gradili hiše doma (Slovenci pa so gradili hiše v Sloveniji). Za časa Jugoslavije so prišleki iz drugih republik razno razne »nacionalizme« v glavnem izkoriščali sebi v prid. Če tak delavec na primer ni dobil stanovanje, je takoj tožaril v Partijo, da gre za nacionalizem (v partiji pa jih je bila velika večina, ker so s tem samo iskali korist). Ker v podjetju niso hoteli sitnosti, so mu pač dodelili stanovanje. Posledica tega je, da v stanovanjskih naseljih, ki so bila zgrajena v začetku 80- ih in prej, v glavnem prevladujejo Južnjaki. Take stvari so se dogajale še celo v osnovni šoli (če je otrok južnjaka dobil cvek, se je lahko zgodilo, da je njegov oče učitelja obtožil nacionalizma). Pogosto se je tudi dogajalo, da je šel delavec domov v Bosno in ga ni bilo cel mesec. Po enem mesecu je prišel z bolniškim potrdilom, da je bil bolan in podjetje mu je moralo plačati bolniško.

V začetku 60-ih let, sem sam imel kot otrok možnost od blizu opazovati ta kulturni trk. Ker smo stanovali v bližini gostilne, smo se otroci v petek ali soboto popoldne postavili na primeren položaj za opazovanje. Čakali smo kdaj se bo začela »kavbojka«, kot smo temu rekli po domače. Kmalu potem, ko se je začela pesem v južnem in nato v slovenskem jeziku je sledilo vpitje in masoven pretep med domačimi in »tujimi«. Pogosto je bilo tudi nekaj poškodovanih. Policija je posredovala šele potem, ko je bilo vsega konec. Vendar je oblast te napetosti nadzorovala. Delavci iz drugih republik so bili zaposleni, vsi so delali, večinoma so opravljali težja in bolj umazana dela. Velika večina si je tu kasneje ustvarila tudi družino. Te mednacionalne napetosti (med domačimi in tujimi) so se umirile šele v začetku 90-ih let, ko je bilo največ napetosti med južnjaki samimi (med prebivalci dveh največjih republik).

Po osamosvojitvi se prišleki iz drugih republik bivše Juge v večini niso nikoli integrirali v slovensko družbo. V Straži sedaj živi že tretja generacija imigrantov iz bivših Jugo republik, vendar obe družbi živita več ali manj vsaka za sebe, integracije ali spojitve obeh civilizacij v bistvu ni. To se lepo vidi ob kaki tekmi kdo bo za koga navijal (za koga bo navijal na primer Hrvat- slovenski državljan, če bosta igrali Slovenija in Hrvaška). Ali so imigracije v Slovenijo iz bivših Jugo – republik slovensko kulturo kaj obogatile si naj vsak presodi sam. Oni svojo kulturo zelo dobro ohranjajo in razvijajo (pogosto jo nam tudi vsiljujejo), mi jo dobesedno izgubljamo iz leta v leto. Tako daleč smo že šli, da bomo za Albanske otroke začeli organizirati pouk v Albanščini v osnovnih šolah. Na radiu se posluša več ali manj balkanska glasba, v Stožicah gostujejo balkanski pevci in ansambli, za silvestrovo v Ljubljani igrajo balkansko glasbo (zamislite si, da bi na Jelačić placu v Zagrebu igrali Avseniki). Na Hrvaški obali hrvaški »kelner« zna vse evropske jezike, le slovenskega ne.

Multi – kulti niti med jugoslovanskimi narodi ni nikoli zaživel, kar je nazadnje pripeljalo do krvave balkanske vojne med narodi, ki so si med seboj v sorodu, govorijo podoben jezik in so pripadniki zelo podobne kulture (tipičen primer je Bosna). Te kulturne in mednacionalne napetosti so bile vedno prisotne, vendar jih je oblast s silo pometala pod preprogo. Kako si torej predstavljati multi-kulti med Evropejci in Afro- Arabci (katerega zgoraj omenjena doktorica tako zagovarja), če niti multi – kulti med Balkanci ni nikoli zaživel (včasih so nas učili da smo bratje, pa se ni izšlo).

Kako si ta gospa, ki je strokovnjakinja za migracije predstavlja integracijo Šerijatskega prava v Evropi, prava, kjer je ženska na nivoju delovne domače živali, isto spolno usmerjene obsojajo na smrt, politične nasprotnike javno obglavljajo, kraje kaznujejo s sekanjem udov, prešuštvo, ki velja samo za ženske, pa kaznujejo s smrtjo z kamenjanjem. Do sedanje izkušnje iz Evrope kažejo, da se ti prišleki ne integrirajo (niti jim na pamet ne pade da bi se) in ohranjajo svojo kulturo za vsako ceno. Oni niso globalisti, ostajajo domoljubi in nacionalisti.

Človek se vpraša zakaj leva opcija tako zagovarja migracije? Zagovarjajo jih samo zaradi enega samega razloga. Nekontrolirane, masovne migracije (take kot se dogajajo sedaj), kjer se na hitro srečata dve popolnoma različni kulturi vodi v družbene napetosti, kaos in vojno. To se bo v Evropi v prihodnosti tudi neminovno zgodilo (neminovno to vodi k rojstvu kakega novega Adolfa). Samo v takih razmerah je rdeča opcija sposobna delovati. Rdeči so oblast v Rusiji 1917 leta prevzeli, ko je prva svetovna vojna že popolnoma izčrpala gospodarstvo in so se že začeli družbeni nemiri. Lenin in kompanija so situacijo samo izkoristili za prevzem oblasti. Isto se je zgodilo na področju bivše Juge med drugo svetovno vojno. Isto se je zgodilo z bivšimi Vzhodno Evropskimi državami. Povojni kaos in razdejanje sta omogočila, da so Komunistične partije (s pomočjo Sovjetske zveze) v posameznih državah vzpostavile popolno diktaturo. Isto se je zgodilo na Kitajskem in Indokini. V Evropi šolani komunisti so za časa druge svetovne vojne prevzeli oblast in vpeljali komunistično diktaturo. Te revolucije in ti sistemi, ki so pojedli veliko lastnih otrok so nazadnje propadli in razpadli v krvi lastnega naroda.

Dejstvo je, da migracije so vedno bile in vedno bodo. Vendar so bistvene razlike med legalnimi, kontroliranimi migracijami, kjer ljudje prihajajo z dokumenti in so tudi pripravljeni se integrirati v družbo v katero prihajajo in ilegalnimi migracijami, ko migracije izkoriščajo med drugim tudi teroristi, katerim je cilj uničiti družbo v katero se infiltrirajo. Kdor ilegalno prečka mejo, brez dokumentov sigurno nima dobrih namenov (to se je ničkolikokrat doslej pokazalo). Migracije v bivši Jugi so bile za razliko od sedanjih strogo kontrolirane, zaradi tega tudi do večjih mednacionalnih napetosti ni prišlo. Imigracije neevropskega prebivalstva v taki obliki, kot se dogajajo sedaj, so le del načrta destabilizacije Evrope in ponovnega prevzema oblasti z revolucijo (zakaj je Evropa pasivna pa drugič). Rdečim globalistom, namišljenim naravovarstvenikom, zagovornikom človekovih pravic gre edino za oblast in za restavracijo socializma (toplo priporočam knjigo Milovana Djilasa – Novi družbeni razred).

Tudi v bivši Jugi so nam govorili da je socializem vladavina delavskega razreda, da smo vsi enaki, da imamo samoupravljanje in podobno. Pa so ljudje vseeno bežali ven iz tistega »čudovitega socialističnega raja«, bežali so v gnili kapitalizem, »graničarji« pa so streljali na njih. Podobno se dogaja na Kubi, Venezueli, tudi iz Severne Koreje bi ljudje zbežali če bi lahko. Na te stvari enostavno pozabljamo. Kam je zdrava pamet šla (tu mislim tudi na zdravo pamet akademsko izobraženih ljudi)?

Zavajanje in manipuliranje javnosti Če ne bi bil star že 60 let (ta mesec grem v pokoj, za polnih 40 let, kot inženir bom dobil manjšo penzijo kot pa nas stane mesečna oskrba sodobnega barbara), bi ji človek še verjel, saj prepričljivo govori. Pri nas na Dolenjskem pa ljudje z zdravo kmečko pametjo takemu govoru enostavno pravimo »nakladanje, blebetanje« ali po domače laž. Glede na to, da je gospa skoraj mojih let in izobražena ženska, enostavno ne morem dojeti, da je ni sram takih neumnosti trositi naokoli. Po moji kmečki logiki, gre v tem primeru tudi za verodostojnost znanstvenega naslova katerega gospa nosi. Nosilec takega akademskega naslova bi moral (po mojem osebnem prepričanju) poleg teoretičnega družboslovnega »knjižnega« znanja posedovati tudi šcepec zdrave pameti. Tako pa se niti ne čudim, če mladina ne ve več, katerega spola je, ko pa jih v šoli izobražujejo taki »doktorji«. Za začetek naj gospa pogleda, kaj so imigracije prinesle Švedski, katero tako rada daje za primer. Govorim o imigracijah iz Afro-Arabskega sveta. Neodgovorno je tudi v isti koš metati zakonite migracije evropskega prebivalstva po Evropi in nezakonite migracije prebivalstva iz različnih kulturnih okolij in v takem številu, kot se to sedaj dogaja v Evropi. Problem je le v številu migrantov v določenem času. Enega obarvanega v Dolenjskih Toplicah niti ne bi opazili, 100 bi bilo že moteče, 1000 njih pa je že velik problem, posebej če jih je treba nastanit, obleč in nahranit z hrano halal.

Zdravko Turk,

je po izobrazbi ing. gozdarstva in mag. ekonomije, ukvarja pa se s cenitvami nepremičnin in nepremičninskim svetovanjem. Je občinski svetnik in predsednik OO SDS Straža.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine