Tavčarjev dvorec v Poljanski dolini, 25. maj 2018 ob 18. uri.
IZZIVANJA
Dr. Julij Bertoncelj: Zakaj smo se odločili za te dogodke?
Slovenija je ena izmed najmanjših držav na svetu, ki ima svoj jezik, kulturo in vrednote, ozemlje in dolgo zgodovino, a verjetno je tudi ena izmed najbolj zamolčanih skupnosti, čeprav jo njeni uspehi uvrščajo v svetovni vrh. Slovencem primanjkuje samozavesti, kar je potrebno spremeniti.
Dr. Stanislav Granda: Poglavitna vprašanja slovenske preteklosti.
Slovensko zgodovino je stoletje označevalo vprašanje ohranitve slovenskega jezika in ozemeljske integritete ozemlja njegovih govorcev. Ne gre samo za običajno medsosedsko agresivnost, gre tudi za naravne procese, ki jim je tako prehodno ozemlje – stičišče evropskih kopnih poti v jugovzhodno Evropo in Azijo ter Apeninskega polotoka v Panonsko nižino, že samo na sebi izpostavljeno kot malokatero v Evropi. Razen Karantanije Slovenci niso ustvarili svoje oblastne organizacije, pa še ta je po okoli 828. letu izgubila celo notranjo samostojnost. Kljub temu je ravno v tem ali po tem času nastal ključni dokument, Brižinski spomeniki, ki nam na podlagi jezika nedvoumno ločuje skupno slovansko od slovenske zgodovinske usode. Uokvirjenje v Nemško cesarstvo in njegov fevdalni sistem, ki ga je tako zaznamoval nastanek dežel: Kranjska, Štajerska, Koroška, Istra, mesto Trst in Goriška, ozemlje pod Ogrsko in kasneje pod Beneško republiko, je bila nepremagljiva ovira v kakršnokoli samoslovensko skupnost. Edini povezovalni moment sta ostala slovenski jezik in zavest pripadnosti ozemlju, na katerem ga govorijo. Leto 1848 je z Združeno Slovenijo postavilo temeljne ideje slovenski politični prihodnosti. Predno se je realizirala, je morala iti preko dveh Jugoslavij, ki sta zaradi jezikovne sorodnosti prebivalstva in narave njunih režimov, ogrožali slovensko prihodnost in samobitnost na daljši rok. Samostojna slovenska država, ki je zbrala ostanke ostankov nekdanjega slovenskega ozemlja, naj bi te procese trajno ustavila. Ali res?
Akademik dr. Janko Kos: Slovenski jezik in slovenska identiteta.
Med določili, ki razlikujejo Slovence od neslovencev, je na prvem mestu slovenski jezik – drugače kot pri nekaterih drugih, tudi večjih narodih. Slovenski jezik je zato substrat slovenskega naroda in slovenske države. Slovenski jezik je bil v preteklosti izhodišče v procesu asimilacije neslovencev in polslovencev, katerih vloga v nastajanju slovenske kulture in družbe je bila pogosto velika. Slovenski jezik ostaja temeljni problem tudi pri integraciji novih priseljencev z drugačnim jezikom, kulturo in socialnimi navadami.
Dr. Anton Perdih: Izvor Slovencev.
Skoraj tretjina Slovencev je potomcev prvotnih Evropejcev izpred več kot 40 tisoč let. Dobra tretjina Slovencev je potomcev ljudi iz Srednje Azije, ki so pred okoli 4 tisoč leti pribežali k nam iz severne Francije ali zahodne Nemčije. Skoraj petina pa je potomcev ljudi iz Srednje Azije, ki so v zahodni Evropi iztrebili večino tamkajšnjih moških in pred okoli 4 tisoč leti začeli vdirati k nam najprej kot roparji in kasneje kot zavojevalci.
DETERMINANTA
Svet se stalno spreminja in išče nova pota. In, spremembe so večni sopotnik časa. Sedaj so še hitrejše, še bolj intenzivne zato so še bolj usodne, lahko še bliže – samouničenju! V preteklosti je največje spremembe povzročal človek, največkrat z vojnami, danes se naš prostor spreminja z znanjem; znanostjo in tehnologijo, a v odločanje že vstopa nov, še nedavno nepredvidljiv partner – narava! In še več, za obstoj, za biti ali ne biti se danes moramo srečevati tudi z drugimi narodi, saj gre za obstoj vsega človeštva. Vendar: tu smo doma! Tu je naš dom, tu so tudi naši problemi, in od tu dalje moremo in moramo iskati rešitve tudi za prihodnost.
Ivan Cankar:
Jaz bratje pa vem za domovino, mi vsi jo slutimo. Kar so nam s silo vzeli, za kar so nas ogoljufali in opeharili, bomo dobili povrnjeno in poplačamo s stoterimi obrestmi. Naša domovina je boj in prihodnost; ta domovina je najžlahtnejša kri, vredna najboljšega življenja.
NAŠE OZADJE
Kdo smo: Skupina svobodnih ljudi, ki imajo radi Slovenijo
Kakšen je naš namen: Slovenski človek se mora zbuditi in soodločati na vseh področjih, ki bistveno vplivajo na njegov obstoj; na osebno in delovno dostojanstvo, na ekonomsko svobodo in tudi na prihodnost bodočih rodov.
Kako bomo delovali: Spremeniti moramo pogubne tokove našega sedanjega življenja, jih usmeriti v nove priložnosti na temelju slovenske tradicije; na vključevanju sodobnega znanja in izkušenj vseh Slovencev doma in po svetu. Naše delo, znanje in prizadevanja se morajo vrniti k osnovnim civilizacijskim vrednotam skladno z upoštevanjem naravnega okolja, vrednotenja naših sposobnosti in poštenja.
Vsako drevo lahko raste le iz svojih korenin, njegova krošnja je lahko samo tolika, kot ji to dopuščajo sokovi zemlje in sonce, kar velja tudi za našo majhno, a kleno družbo. In ta drevesa nam predstavljajo našo tradicijo, v veri so jih zapustili predniki, na njih lahko gradimo našo prihodnost.
۞
VIGRED, Zavod za aktualna vprašanja slovenskega naroda, v nastajanju e-pošta: [email protected]
