Jurče ga ne pije več, so rekli,
fant opustil pitje je začasno,
ni bilo mu namreč nič več špasno,
ko na ražnju so ga vsak dan pekli.
Češ da pivec ni, da kot pijanec
starih sploh računov ne plačuje,
za pijačo drugim da dolguje,
stiskali so Jurčetov goltanec.
Sedma sila, ta me je napila,
nje se bati je, je Jurče stokal,
bom opustil pitje, ni več lokal,
vrv se je namreč zategnila.
Boš, ubožec, še ob pokojnino,
saj poznaš presnete čenče vaške,
sedma sila šteje ti zamaške,
spravi te na zdravljenje v tujino.
To povedali so mu obzirno,
a se Jurče dobro je zavedal,
brž ko sedmič v silo je pogledal,
rekel, da odslej bo pil ga zmerno.
Ti boš, Jurče, poglavitni krivec,
le ubogati ti preostane,
brez pijače boš ostal in hrane,
bolje bo, da se žrtvuje pivec.
Šlo ne bo ne v javnost, ne v zapisnik,
ne kot pivec, kot pijanec raje
Jurče penzionist se vidno maje,
je izbral, da rajši bo odvisnik.
