Smo republika za vse azilna,
pobahale spet so se Butale,
pametnim bi vso zaščito dale,
mi smo vsem zaščitnica nosilna.
Komaj po butalsko govoriti
azilanti tu se naučijo,
rečejo naenkrat nam adijo,
hočejo samo naprej oditi.
Beg možganov pravimo mi temu,
ni nam jih mogoče zadržati,
nočejo Butalci žal postati,
prednost drugemu so dali vsemu.
Res ne vemo, kaj je le narobe,
da pri nas jim zlepa ni ostati,
česa tukaj se je vendar bati,
mar tegá, da tu gre vse po gobe?
Pameti hoteli uvoziti
prek azila v tisočih smo vedno,
a se zdelo tukaj ni ji vredno
korenine v kamen trd spustiti.
Nočejo v azilu pač ostati,
kjer preveč butalstvo je očitno,
dejstvo žene jih neizpodbitno:
ni Butalcev moč spametovati.
