Smrt kulakom, živel socializem,
naj živi na svetu vsem levica,
naša je seveda vsa pravica,
mrtev kmalu bo kapitalizem.
Sliši se in piše po fasadah
takšne in podobne tem parole,
je motečega veliko, tole
si zaslužijo gospodje v vladah.
Smrt kulakom, mi bomo zavzeli
to trdnjavo skrajne diktature,
vpije se, ponavlja v pozne ure,
pa saj to smo večkrat doživeli.
Nak, ni res, se resno zdaj pripravlja,
kdor kulak je, druge izkorišča,
pot pokažemo mu do smetišča,
družbo to edinole ozdravlja.
Smrt kulakom, spet levica žveči,
pa nastavi ji nekdo zrcalo,
ne, ne laže kajpak ogledalo,
ni kričačem slika ta povšeči.
Socialistični kulaki rdeči
se v porschejih kažejo na sliki,
ne pomagajo nobeni triki,
več nobena laž se ne posreči.
Je podoba klavrnih junakov
tista, ki zrcalo jo ponudi,
smrt je tukaj, tokrat ni v zamudi,
konec to je kulovih kulakov.
