Sveti Sava spet se je oglasil,
besno brani svojo domovino,
je v domeni že za zgodovino,
a ponovno je »svetniške« kvasil.
Sveti Sava, dom en sam priznava,
to nikogaršnja je domovina,
psovk kjer vlada vekov večna plima,
je oseba tečna, godrnjava.
Sveti Sava spet se nam oglaša,
preko Telekoma oglašuje
in spodbija vse, kar mu je tuje,
zdaj mu je v napoto turški paša.
»Turku dali, bratje ste besedo,
huje skoraj kot katoličanu,
malo bolje kakor talibanu,
pokazali vsem ste lastno bedo.«
Turek neki ga je silno zmotil,
rekel je, beseda ne ubija,
sveti Sava se od besa zvija,
Turka bi s pestmi se v hipu lotil.
Pa se spomni ta naš sveti Sava,
tepež da v njegovi ni domeni,
kaj če kak nasprotnik kdaj popeni
in bo Save zadnjica vsa plava.
In ko Savo brez težav obvlada,
par udarčkov, vsi po vrsti skromni,
se nemara spotoma še spomni,
v drugo da okolje Sava spada.
