Piše: Franc Bešter
Ta prispevek hoče biti nadaljevanje in nadgradnja prejšnjih štirih. Kaj naj bi z njim povedal? Moja teza je, da se moderna doba bliža svojemu koncu, in njene kriznosti ne vidim kot nekaj prehodnega, ampak kot odraz nepovratnega propadanja naše (novoveške) civilizacije. To vidim kot zakonitost in nepovraten proces: organizem kulture Zahoda je šel skozi otroško fazo (srednji vek) in sedaj pušča za seboj pubertetno (moderna).
Iz tega dejstva pa sledi, da moramo razmisliti, v katero smer naj bi se civilizacija razvijala naprej. Tu pa je najprej gotovo nekaj: po – moderna doba mora biti zrelejša, gre za prehod v odraslost. To preoblikovanje sveta pa si ne predstavljam tako kot sodobni demiurgi, da je namreč za izgradnjo novega sveta in novega človeka nujno treba vse preteklo in staro zavreči, izbrisati, uničiti. Ne, vse pozitivno preteklih časov (v srednjem veku je to krščanstvo, v novem moderni znanost in tehnika) je treba ohraniti in uporabiti, pri oblikovanju nove, naprednejše civilizacije, postavlja pa se vprašanje, kaj k temu dodati novega.
»Filozofi so si svet le različno razlagali, gre pa zato, da ga spremenimo« – znana Marxova 11. teza o Feuerbachu. Da, vendar, da naj bi spreminjali svet, ga je prej treba čim bolje razumeti. Razum – eti: ta beseda razkriva, da mi, sodobni ljudje, to poskušamo z razumom, s pametjo. To je pot filozofije: človeška misel, mišljenje, razmišljanje. Zato je tu treba napisati par besed o filozofiji. Ali ta pot more biti pot do resnice – o svetu? Danes je na svetu ogromno premišljevalcev in razlagalcev človeške družbe, se pravi političnih filozofov, ki pišejo o tem številne, tudi debele knjige. Gre za raziskavo in opisovanje nekega dogajanja v družbi in zgodovini, vzrokov in posledic, zaradi katerih je le-to takšno kot je. Tu se nameravam osredotočiti na dogajanje v naši moderni in pozni (post)moderni civilizaciji, ki ga označujejo revolucije, totalitarizmi in svetovne vojne, kar vse kaže na propadanje (zaton) neke kulture, gre za civilizacijske zlome. Logično, da je bilo vse to velik izziv za sodobne mislece. Če beremo te naše filozofe, najprej pade v oči dejstvo velikih razlik med levo in desno usmerjenimi. Te razlike so logične, če desničarji črpajo tudi iz judovsko- krščanske dediščine, medtem ko bi levičarji vse to najraje izbrisali, in oni gradijo samo na racionalizmu in modernizmu. Vendar, tudi znotraj enega kot drugega tabora so med posameznimi filozofi velike razlike, in te so posledica številnih dejavnikov, od čisto bioloških (prirojenih) danosti do determiniranosti, ki se nanašajo na njihovo preteklost (zlasti mladost), življenjske izkušnje, spol, vero, izobrazbo, inteligenco, sposobnost besednega izražanja, besedni zaklad… . Iz vsega skupaj se rojeva poplava različnih pogledov, nazorov, razlag. Ali ob tej množini obstaja kakšen skupni imenovalec? Da, mislim, da obstaja. V vseh njihovih premišljevanjih in pisanjih je čutiti vero v Razum – v to, da je z odpiranjem pameti mogoče priti do resnice – o dogajanju na svetu. Se pravi, oni so večinoma močno pogojeni z razsvetljenskim racionalizmom, z vero v to, da luč Razuma lahko razsvetli temo sveta – ravno z resnico o njem. Osebno pa sem prepričan v to, da je omejena človeška pamet prešibka luč za to, oziroma: dogajanje sveta je nekaj mnogo preveč kompleksnega za kaj takega. Dogajanje v naši civilizaciji pa je postalo še mnogo bolj kompleksno kot v raznih prejšnjih kulturah, vzrok je na dlani: visoko razvita orodja (VRO), ki so jo ustvarila, so zelo kompleksna, in zapletena Orodja so ustvarila tudi zapleteno civilizacijo. Človeška misel temu ne more biti več kos, tudi če si bo pomagala z umetno inteligenco. To je danes postalo bolj na dlani kot kadarkoli prej. Ali smo potem obsojeni na temo ne-vednosti? Ne, to bi vodilo v nezdravi skepticizem. Tu bom izhajal iz teze, da »meso in kri (razum s telesnimi čutili) ne moreta spoznati resnice«. Ta stavek, vzet iz knjige RŽVB, jasno pove, da človeška misel (pot filozofije!) ne more do resnice, tudi ne do resnice o dogajanju sveta, o dogajanju v družbi, kar pa kaže na to, da morda obstaja neka druga, nad – filozofska pot, se pravi nek izvor, mnogo močnejši od razuma. Filozofi podajajo različne razlage o vsem tem, a tudi če združimo vsa njihova spoznanja, ostanemo zgolj pri nekem fragmentarnem (spo)znanju, pri tem gre pa tudi za problem opisovanja: človeški jezik ima svoje meje! Ne gre samo za omejenost razuma, gre tudi za omejene možnosti jezika. A to dvoje je poleg tega soodvisno: delovanje razuma je močno odvisno od jezika. Človeška misel in jezik: povezano, če pomislimo samo na to, da »je stavek z besedami izražena misel«.
Zato gre pri spoznavanju sveta na višji in zrelejši nad-filozofski način nujno tudi za osvajanje nekega višjega jezika – jezika Duha.
Kakšen je ta način? Gre za bistveno drugačno spoznavno metodo, kjer je najprej treba s prvega mesta odstraniti Razum, ga zamenjati z neko višjo avtoriteto, priznati, da razumsko spoznanje ni najvišje možno spoznanje. Dogajanje sveta je kompleksno. A ne samo to. Gre tudi za neprestano skrivanje, izmikanje, zakrivanje, iz česar sledi še njegova silna nepreglednost. Če k temu dodamo še njegovo dinamiko, ni težko razumeti, zakaj je tako težko predvideti njegov razvoj v prihodnosti.
Spoznavna metoda: pri njej se znanje razvija s pomočjo razodetih resnic, se pravi, gre za Izvor, ki edini lahko pozna dogajanje sveta, in On se ne ustavlja na površini in uporablja jezik Duha. Da, pri filozofih naše dobe ni težava samo v tem, da so pogojeni z racionalizmom, »skupni imenovalec« zanje je tudi pozunanjenost, v katero nas je zapeljal večstoletni razvoj kulture Zahoda v neki smeri – v smeri moderne (empirične) znanosti in tehnike. Zato se njihova misel ustavlja na površini (pri vidnem, otipljivem) in gre potem kvečjemu še do področij, do katerih so uspele priti te naše znanosti. Moderna doba je ukinila vso metafiziko! Za Boga pa je ravno ona najbolj pomembna, in če pomislimo, je za dogajanje na svetu in zlasti v družbi tudi najbolj usodna!
O knjigah RŽVB (»Resnično življenje v Bogu«) na splošno
To so »Pogovori z Jezusom« mistikinje Vassule Ryden (je že bila tudi v Sloveniji), stavke iz teh knjig sem tu že večkrat navajal. Jezus jih daje »kot velik dar človeštvu«, in sicer zato, ker je stanje na svetu (duhovno, moralno) zelo slabo, zaradi tega »živimo v poslednjih časih«, kot pove. Pove še, da tu ne gre za približevanje koncu sveta, ampak koncu neke dobe, in da je naša (moderna) doba mrtva. Človeštvo se je z znanji, ki so jo ustvarila, ujelo v neko past: »Znanje vaše dobe se bojuje proti mojemu nauku (Svetega pisma)«. Zato ta Sporočila daje za rešitev naše dobe, še več, za ustvarjanje nove dobe. Če je znanost naše (moderne) dobe zapeljala človeštvo v masovni ateizem, je logično, da s temi Sporočili prinaša nekaj večjega in močnejšega kot je znanost naše dobe, kar jasno pove naslednji stavek Sporočila »Ta znanost (lažna modrost, kot jo Jezus imenuje) bo propadla, ko se bo srečala z mojo modrostjo (knjig RŽVB)«.
In še: »Nihče ti ne more dati večjega znanja kot Jaz«. Pove tudi, da v njih nič ne nasprotuje Svetemu pismu in da z njimi ni povedal nič novega, vseeno pa jih imenuje »novi kruh«, iz česar pa sledi, da je v njih vsebina Svetega pisma podana na nov način in v novi obliki, in te knjige so nam dane tudi »za boljše razumevanje Razodetja«, se pravi Svetega pisma. In če so te knjige dane za rešitev naše dobe, je logično in nujno, da Jezus v njih opisuje stanje na svetu v naši dobi, v neki (racionalistični, tehnični) civilizaciji, ki pa se je v naših časih razširila na ves planet, zato so njegove besede namenjene vsemu človeštvu – ker je stanje pri vseh narodih dokaj podobno. In tu smo soočeni s presežnim, tu ne gre za filozofski pristop: »Moje poučevanje ni kot filozofija. Prihajam k tebi in te poučujem kakor Duh uči duha«. Se pravi, tu se srečamo z nečim, kar neizmerno presega človeško pamet, spoznanje, modrost, s popolnim spoznanjem in tudi s popolnim opisovanjem stvari.
Knjige RŽVB in stanje na svetu – v naši dobi
Torej: tu gre za popolno vednost in popolno opisovanje, tu ni neštevilnih omejenosti in pogojenosti, ki so značilne za vsako, še tako dobro človeško filozofijo. Za spoznavanje današnjega dogajanja v ljudeh in v človeški družbi bom uporabil resnice in znanje teh knjig, kar pa ne pomeni, da je za razumevanje vsega tega človeški razum odveč, ne, je tudi nujno potreben, te besede so mnogokrat simbolične, simbol pa nam je dan v raziskovanje in njegov pomen ne more biti nikoli do kraja razjasnjen, simbol (simbolična beseda) vedno ostaja tudi skrivnost. Zato je potrebna tudi analiza pomena besed in stavkov teh knjig, torej odpiranje pameti, vendar pa je nujno potrebno odpreti tudi srce, kar Jezus sam večkrat naroči: »Odprite svoje srce, NE svoje pameti!«. »Bistvo je očem skrito, treba je gledati s srcem« – znani stavek iz knjige »Mali princ«. Tu gre torej tudi za višjo, intuitivno logiko, ki pa je postala modernemu človeku povsem tuja – on intuitivnih spoznanj ne priznava. A razum vedno ostaja na površini, intuicija gre v globino, intuitivno spoznanje je celovitejše in je nujno za razumevanje simboličnih besed, ki so v teh knjigah pogoste.
Bog pozna dogajanje na svetu (edino On!), in tudi dogajanje v vsakem človeku, saj njegove oči gledajo skozenj in vidijo tudi, kaj je storila njegova duša: »Pred Menoj so razgrnjena dela vseh bitij«. Zato je to poznavanje popolno, absolutno.
Za znanjem teh knjig sta tudi neka bistveno drugačna, božja logika in modrost (»božje Misli NISO človeške misli«), ki sta zelo daleč od človeške filozofije in modrosti, a tudi jezik je nekaj drugega kot besedišče današnjih filozofov, Jezus pove, da gre za »izraze Svetega Duha«. In kar se tiče stanja v naši dobi: za Boga je pomembno stanje v dušah ljudi in moralno stanje človeštva, kar vse pa je po njegovih besedah dandanes porazno. Duša: tisto, kar je za Boga absolutno pomembno, so mnogi v naših časih začeli celo zanikati. Še bolj daleč smo od tega, da bi poznali njene lastnosti, sposobnosti, potrebe. A knjige RŽVB vsebujejo bogato znanje o tem! In kakor je moderna (z renesanso) začela raziskovati fizično telo, bi morali v po-moderni (v novi dobi) začeti raziskovati dušo.
Še v nekaj ne verjame več moderna, ki je ukinila vso metafiziko: v satana. A Jezus vedno znova opozarja nanj in pove, da je današnje dogajanje na svetu v veliki meri tudi posledica njegovega delovanja.
Tema, suhota in pokvarjenost
Pri temi in suhoti gre za stanje v dušah, ki je v naših časih postalo prevladujoče v svetu. Jezus duše imenuje tudi »mesta« in »dežele«.
Naša doba je »temna«, vendar, kjer je tema, tam je pokvarjenost, krepost je tam, kjer je luč, pove Jezus. To razkrije, zakaj je za Boga stanje duš tako pomembno: to stanje vpliva na moralnost (ne-moralnost) ljudi. Podobno je s suhoto, Jezus pove, da je Zemlja postala neskončna puščava, ta »puščava« je v naši notranjosti. »Postali smo pokrajina brez vode«.
Pri temi gre vsekakor za odsotnost neke luči. Kakšne luči? Jezus pove: »Živiš pod mojo Lučjo«. In še: »Brez te Luči boš umrl«. Bo tvoja duša umrla. Podobno je s »suhoto«, zaradi nje »živimo v žgoči puščavi«. Odsotnost neke vode. Jezus pravi: »Naj tvoja duša plava v mojem Duhu kot riba v vodi. Zunaj te Vode duša umre in se posuši«. Zakaj? To razkrije naslednji stavek: »Tvoj duh potrebuje mojo Luč in moje Izvire kot potrebuje cvetlica vode in svetlobe za svojo rast«. Prejšnji stavek razkrije, da gre pri tej vodi in svetlobi za Luč in živo Vodo Duha.
Ker tega v naši dobi dušam močno primanjkuje, one venejo in propadajo, in naša kultura je postala kultura duhovne smrti.
Sedaj bom navedel nekaj stavkov, ki se nanašajo na temo, suhoto in pokvarjenost.
»Vi živite v temi, zazidali ste svoje duše in se ujeli v mračne ječe. Danes tema z vso težo obdaja svet. Ljudje namesto moje Luči sprejemajo satanovo temo, satan je navdihnil ljudi, prekril s temo, in zasenčeni od njegovih kril padajo v njegove zanke.
Vaše dežele so se spremenile v puščave in žgoči vetrovi so osušili vaša grla. Vaša otopelost je zgradila puščavo za puščavo! Skalo za skalo! Ker obsojajo Moja današnja Dela, so ljudje naredili puščavo in divjino. Če bi poslušali Moje klice in hodili po Mojih potih, ne bi bilo puščave.
Živiš tam, kjer izvirajo reke pokvarjenosti, prestopajo njihove bregove in zalivajo njeno zemljo. Nad vašo pokvarjenostjo strmijo demoni. Ljudje, v vas je duh upora. Ta duh vas vodi k čutnemu, brezciljnemu in brezbožnemu življenju. Nečistost danes prekriva Zemljo kot prekletstvo. Moja mesta so postala vlačuge«.
O racionalizmu, satanu in Cerkvi
O tem je treba napisati nekaj stavkov, ker le – to razkriva, zakaj je v naši dobi prišlo do tako poraznega duhovno- moralnega stanja. A vse to troje je povezano, soodvisno: racionalizem je kuga naše dobe, in velik odpad od vere (Cerkve), kar naj bi človeku dajalo duhovno-etični temelj, je v veliki meri sad racionalizma: »lažna modrost (moderna znanost, ki je orožje racionalizma), je jagnjeta spremenila v brezbožneže, razvratneže«. Po Jezusovih besedah v Sporočilu pa v naših časih satan prihaja ravno s tem, z orožjem racionalizma.
»V ateizem vas je zapeljal duh racionalizma in materializma. Kuga, ki se širi po vašem svetu in deluje ponoči v senci smrti ter s svojim bičem sredi belega dne in povzroča opustošenje, se sedaj grozeče dviga nad Mojo Čredo. Čutite se premagane od strašne kuge.
Satan bo v prihajajočih dneh poslal lažne preroke, ki so racionalistični filozofi vaše dobe, in jih pomnožil, da jih bo kot peska. Če te kdo zapelje z racionalistično filozofijo, ki temelji na načelih tega sveta, se bo v tebi kaj hitro ugnezdila kača.
Ta Sporočila (knjige RŽVB) dajem tudi zato, ker je racionalizem izzval Mojo moč. Prišel sem, da zbrišem z obličja Zemlje vse človeške teorije in razlage, ki so za vas strupena hrana.
Satan vas je v vaših dneh uspel prepričati, da ne obstaja, zato lahko deluje, ne da bi se ga bali. On uporablja ljudi kot svoje orožje. To so znamenja časov: satan in njegovo mračno gospostvo bruhata na Zemljo in prinašata v družine trpljenje in ločitve. Kača je tista, ki se plazi v temi, vas zapeljuje in čaka, čaka na vaš padec.
Cilj hudiča je uničenje. Ne odlašajte, on hoče ubijati in pregnati ljudi iz njihovih dežel. Satanov načrt je, da z Zemlje zbriše vsa ustvarjena bitja.
Racionalizem je naredil puščavo in ruševine iz moje Cerkve, v njenih globinah gnezdijo strupene kače. Moji starodavni pašniki so sedaj pusti in samotni. Moje stvarstvo se je izrodilo in padlo niže kot prebivalci Sodome. Moja jagnjeta blodijo od mesta do mesta in najdejo samo ruševine nekoč Velikega mesta. Moji slavni pašniki iz preteklosti so sedaj opustošeni zaradi velikega odpada, ki je vstopil v Moje svetišče. Moja čreda, ki je nekoč pila ob Izviru, sedaj leži na kupu«.
Za konec: kako preseči razsvetljensko paradigmo? Razsvetljenstvo je, poleg pozitivnih stvari, proizvedlo tudi kugo racionalizma in s tem totalitarizme (v temelju totalitarnih ideologij je racionalizem!), le-ti niso uspeli s terorjem, ostala pa je ideologija in s tem nevarnost njihove ponovitve. Po- moderno dobo vidim v obnavljanju tistega, kar smo v moderni zaradi nekega razvoja izgubili, in seveda v premagovanju smrtonosnega racionalizma. Ker racionalizem zavrača, kar prihaja od Duha, ga bomo premagovali s tem, da to sprejemamo, in s pomočjo Duha (in duše) pridemo do resnice o dogajanju sveta in do pravilnih življenjskih odločitev, usmeritev. S tem smo prišli do znanja, s katerim bo treba ustvarjati novo dobo: če je moderno ustvarila znanost o materiji, bo novo dobo znanost o Duhu kot ne-materiji. Če je v moderni človek raziskal fizično telo, je v po-moderni na nas, da čim bolje spoznamo še dušo.
