Smo pri nas že skoraj vsi v pokoju,
vsaj fiktivno, če že ne zaresno,
stanje nekaterih je bolj vmesno,
bolj podobno z glavo v pesku noju.
Ata naš, ki glava je družine,
lani šel je v penzijo predčasno,
a se zdelo mu je dolgočasno,
dela spet, da čas hitreje mine.
Napovedal ata konstruktivno
svoje nam načrte je zaupno,
je bilo več mesecev prav hrupno,
izkazalo vse se za fiktivno.
Zdaj pretresamo to naše stanje,
kaj nam ata tokrat je ušpičil,
ko bi naj načrte uresničil,
pa po vodi šle so, v prazno sanje.
Žepi prazni, vse zapravil ata,
je pognal v tri dni vso kredibilnost,
za naprej še vso kreditabilnost,
mnoga so zaprla se nam vrata.
Zdaj pretresa možnosti in stresa
pač ideje spet megalomanske,
šle so k vragu analize planske,
penzioniste nas vihar pretresa.
Da v penzion se ata spet odpravi,
takšna se rešitev nakazuje,
soncu naj nastavi se, miruje,
lep da stalno v barvi bo rjavi.
