Kakor moški srajce menja mnenje,
tudi dve na dan, tako če kaže,
saj vse prepogosto se pomaže,
takšno žal njegovo je življenje.
Je neroden, vsakič bolj pomazan,
si celo obraz s težavo spira,
a zanaša se, da ga podpira
vsak, ki je podobno pač umazan.
Veter tudi dela mu težave,
plašč obrne večkrat mu na glavo,
toda on za lastno puhlo slavo
vsakič si strani poišče prave.
Madež zanj je sleherni banalen,
jih kopiči, se ne zmeni zanje,
vodijo ga namreč mokre sanje,
vedno bolj je v sanjah radikalen.
Se mu zadnje čase je sanjalo,
da so dali ga za guvernerja,
za okras dodali mu šoferja,
umaknili v avtu ogledalo.
Umaknili, da ne vidi vzvratno,
ko vozilo se v prepad pomika,
da ne vidi se uboštva slika
in cestišče sluzasto, odvratno.
Vedno bil ljubitelj je denarja,
menja srajce, a nič ne pomaga,
nanje sproti lepi se nesnaga,
saj poklic opravlja pač grobarja.
