Ko nasičen bil je trg notránji,
preden rekel slednjič je adijo,
takšno sklenil kravjo je kupčijo
kramar Miro, naš agent zunanji.
Sklenil v atmosferi neveseli,
skisan bil docela kramar Miro,
tole dal kolegom na izbiro:
»Mask dovolj je, končno smo jih sneli.«
Jih potem oddal je na Kitajsko,
transkontinentalni posel sklenil,
bi še v kakšnega z veseljem krenil,
mnoge s tem poslal v deželo rajsko.
Kramar Miro, čigar stara stranka
danes ni njegov več odjemalec,
Miro, svojih nebuloz zdaj talec,
je okusil, kaj je meja tanka.
Ni bil Miro fant za kramarijo,
že od malih nog ves preforsiran,
kot agentek s kramo zafrustriran
zdaj zapušča čisto polomijo.
Mar je Miru za ljudi, za maske,
bo opustil vso to kramarijo,
med juriste bojda ga spustijo,
če uspe k njim priti mu brez praske.
Pravijo, da tja je navigran,
botri so nazaj mu pot zgladili,
s tem so sami roke si umili,
on pa zdaj bo večno namaskiran.
