14.3 C
Ljubljana
četrtek, 13 junija, 2024

Vseslovensko Tavčarjevo leto: »V Poljanski dolini je najlepše, ko pomlad plava nad dolino«

Piše: Lucija Kavčič

Ivan Tavčar ni bil le izvrstni slovenski pisatelj, bil je tudi gospodarstvenik, pravnik in politik. V svojem času je pomembno zaznamoval Poljansko dolino pa tudi Slovenijo nasploh. Zato je občina Gorenja vas-Poljane pobudnica in organizatorka letošnjega vseslovenskega Tavčarjevega leta.

O »visoškem gospodu«, ki je v slovenski kulturi in politiki pustil neizbrisen pečat, ter o bogatem in raznolikem dogajanju, ki se obeta v Tavčarjevem letu, so na tiskovni konferenci 7. marca govorili gostitelj dogodka Milan Čadež, župan občine Gorenja vas-Poljane, Matevž Čelik Vidmar, državni sekretar na ministrstvu za kulturo, in dr. Urška Perenič, predsednica Programskega odbora vseslovenskega Tavčarjevega leta. Vlada Republike Slovenije je Tavčarjevo leto, ki ga zaznamujemo ob 100. obletnici smrti  tega vsestransko dejavnega moža, pisatelja in politika, razglasila na pobudo občine Gorenja vas-Poljane, častno pokroviteljstvo pa je prevzela ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Tiskovna konferenca ob začetku vseslovenskega Tavčarjevega leta v Dvorcu Visoko v Poljanski dolini (Foto: Polona Avanzo)

Živa zapuščina

»V Dvorcu Visoko so nastale pomembne pripovedi o naši dolini, dogajala pa so se tudi visoka protokolarna srečanja.« (Foto: Polona Avanzo)

Zbrane je najprej nagovoril župan občine Gorenja vas-Poljane Milan Čadež in dejal, da je Ivan Tavčar pomembno zaznamoval svojo rojstno dolino, zato se v Poljanski dolini trudijo kar največ narediti za ohranitev dediščine velikega rojaka. Na kulturnem področju je bilo veliko storjenega, je dejal župan Čadež in omenil Tavčarjevo najbolj znano povest Cvetje v jeseni, po kateri so posneli film, ki ne bo šel nikoli v pozabo. Zelo je vesel dejstva, da Tavčarjevo zapuščino v občini ohranjajo nenehno živo tako v šolah kot v ljubiteljski kulturi, saj priredbe Tavčarjevih del še danes veliko igrajo na lokalnih odrih, poleg tega pa ga zelo veseli, da Tavčarjeva dela veliko igrajo lokalna kulturna društva na lokalnih odrih. »Večina dogajanja v Tavčarjevem letu bo potekala prav v naši občini, med drugim načrtujemo letni kino, izdali smo Tavčarjev koledar za leto 2023 z muzejskimi fotografijami; glavno pa je, da letos gradimo tudi povsem nov kulturni dom v Poljanah,« je poudaril župan Milan Čadež za Demokracijo.

Dvorec Visoko

Pomemben dosežek za občino Gorenja vas-Poljane je bila tudi uspešna prenova Dvorca Visoko, ki ga je Tavčar kupil leta 1893 in v njem živel trideset let, vse do svoje smrti. »Tu so nastale pomembne pripovedi o naši dolini, dogajala pa so se tudi visoka protokolarna srečanja. Ko smo pred enajstimi leti objekt začeli obnavljati, smo vedeli, da nas čaka stota obletnica pisateljeve smrti. Dvorec je urejen in prepričan sem, da smo vsi pripravljeni na Tavčerjevo leto, vključno z Vlado RS, ki je letošnje leto razglasila za Tavčarjevo leto, in s celotno Slovenijo, je dejal župan. Hkrati je izkoristil priložnost in povabil na osrednjo slovesnost Tavčarjevega leta, ki bo na binkoštno nedeljo 28. maja v Gorenji vasi. Tedaj bodo praznovali tudi 100 let Sokolskega doma, ki se je imenoval prav po Tavčarju. »Ivan Tavčar je bil tudi prvi predsednik slovenskega biciklističnega (kolesarskega) društva, kar bomo zabeležili na poseben način: na Visokem bo namreč eden od etapnih ciljev maratona Franja,« je dejal župan. Ker je bil Ivan Tavčar poleg naštetega tudi velik ljubitelj narave, ribič in lovec, bo na Dvorcu Visoko oktobra dvodnevni praznik lovske kulinarike s privlačnim spremljevalnim programom.

Valovi življenja

Izr. prof. dr. Urška Perenič, predsednica Programskega odbora vseslovenskega leta Ivana Tavčarja (Foto: Polona Avanzo)

Literarna zgodovinarka in teoretičarka, izredna profesorica na Univerzi v Ljubljani dr. Urška Perenič je v svojem nagovoru poudarila, da se Tavčarja ob stoti obletnici njegove smrti spominjamo kot vsestranskega moža: »Bil je pravnik, odvetnik, gospodarstvenik, politik, pa vendar se mi zdi nujno poudariti, česar se je očitno tudi sam zavedal, da je politika nekaj časnega, kar je nadčasno, pa je umetnost, literatura, h kateri se je na koncu svoje ustvarjalne in življenjske poti tudi vrnil. Ko je konec 19. stoletja začel v samozaložbi izdajati svoja dela, ki so se mu zdela najboljša, je zapisal, da ga je politika izčrpala in mu popila moči, zato čuti potrebo, da se vrne k literaturi. Torej je bila literatura zanj nekakšno zatočišče in prostor svobode.« Ko so ob njegovi 70-letnici začeli izhajati njegovi zbrani spisi v uredništvu uglednega literarnega zgodovinarja Ivana Prijatelja, si je Tavčar zaželel, da bi dela začela izhajati v obrnjenem vrstnem redu, zato so najprej izdali tretji zvezek, v katerem sta bila Visoška kronika in Cvetje v jeseni, deli, ki ju je imel tudi sam Tavčar za najboljši, je še dejala dr. Urška Perenič in pojasnila, da je Tavčar vse življenje reševal vprašanje, kako loviti ravnotežje med krajem, od koder je izhajal, mestom ter širnim svetom, kamor je kot večina slovenskih literatov tedanjega časa odšel po znanje. »A ne da bi tam ostal, temveč zato, da bi se vrnil, opremljen z novimi znanji in izobrazbo, in kar je pomembno, gospodarsko opolnomočen,« je poudarila Pereničeva, ki bo v Tavčarjevem letu pri založbi Beletrina izdala tudi knjigo o pisatelju Ivanu Tavčarju z naslovom Na valovih življenja, v kateri bo bralce popeljala skozi večplastno in bogato življenje »visoškega gospoda«.

Znanstveni simpozij

Tavčarjevo leto bo z bogatim in raznolikim programom prehodilo številne vijugaste in krožne poti pisateljevega življenja, ki se je razpenjalo med cesarskim mestom in Poljansko dolino, med ulicami in gozdovi, med knjigami in parlamentarnimi sejami, so organizatorji zapisali v sporočilu za javnost. Zanimiva pa bo tudi jesen, ko bo novembra vrhunec Tavčarjevega leta. To bo znanstveni simpozij, ki ga pripravljata dr. Urška Perenič in dr. Ignacija Fridl Jarc, na katerem bodo ugledni strokovnjaki literarno-kulturno in umetnostnozgodovinske ter pravno-odvetniške in ekonomske stroke z najrazličnejših vidikov osvetlili Tavčarjevo življenje in delo. Da bo glas o Tavčarjevem letu segel karseda daleč, bo skrbela njegova ambasadorka, velika dramska in filmska igralka Milena Zupančič, ki se je v trajni spomin Slovencev zapisala kot Meta iz filmske adaptacije Cvetja v jeseni. »Vloga ambasadorke Tavčarjevega leta mi pomeni lepo odgovornost. Sama sem že več kot petdeset let povezana z njegovo zapuščino, najtesneje seveda zaradi filma Cvetje v jeseni, ki ni le filmska klasika, marveč že skoraj slovenski mit,« je zapisala Zupančičeva.

Lepa pomlad

Poljanski dolini je Tavčar napisal naslednji slavospev: »Tukaj je najlepše takrat, ko je pomlad s svojim krilom plavala nad dolino. In če je v Poljanski dolini lepa pomlad, tedaj je malokje lepše …« Zagotovo bo v Poljanski dolini v Tavčarjevem letu najlepše doslej! Prisrčno vabljeni!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine