Piše: Andraž Grad
Občina Brežice leži ob reki Savi in je kot nalašč za oddih od mestnega vrveža. Premore tudi številne kulturne znamenitosti in se ponaša z bogato domačo kulinariko.
O vsem, kar Brežice ponujajo obiskovalcem, kot tudi o razvoju same občine in o življenju v njej smo se pogovarjali z njenim županom Ivanom Molanom.
V vaši občini, ki je znana tudi kot zelena destinacija, se prepletajo turizem, kmetijstvo in gospodarstvo …
Stabilno gospodarstvo je temelj razvoja. Ob tem je pomembno ohranjanje okolja, ki mora biti kakovostno za občane in za turiste, zato spodbujamo predvsem podjetja z manjšim vplivom na okolje. Turizem ima v povezavi s kmetijstvom še velik potencial za razvoj. Kmetijstvo ima veliko vlogo tako pri pridelavi kakovostne lokalne hrane kot pri ohranjanju značilne krajine, npr. z vinogradi in s sadovnjaki porasli griči, obdelana polja. Naše vodilo je, da je občina, ki ima okolje prijetno za občane, privlačna tudi za obiskovalce in turiste.
Katere pa so vaše glavne turistične destinacije v sami občini?
Občina Brežice je zanimiva, zelena in trajnostna turistična destinacija. Poleg največjih Term Čatež in butičnih Term Paradiso imamo pohodniške in kolesarske poti, možnost vodnih športov, športne dejavnosti povezujemo s kulturo – v občini so štirje gradovi, Vodovodni stolp smo prenovili v razgledno točko in muzej, pod Sv. Vidom smo uredili razgledno ploščad, z evropskimi sredstvi oživili Banovo domačijo. Pridobili smo evropska sredstva za dva nova čezmejna projekta, ENVIRO in InterWine. V sklopu enega bomo uredili doživljajski center z vsebinami okolja, energetike in trajnostnega turizma, v sklopu drugega pa obogatili turistično ponudbo in uredili grajsko vinsko klet, kjer kulturo povezujemo z enološkim turizmom. Najvišje priznanje destinaciji Slovenia Green smo nadgradili s Kolektivno blagovno znamko Brežice Selection/Izbrano, vse več ponudnikov se vključujei okolijski projekt Zeleni ključ, ki je vodilni standard za področje trajnosti v turizmu.
Kako uspešna je bila letos turistična sezona?
Leto 2024 je za Brežice izjemno uspešno. V prvih osmih mesecih smo zabeležili skoraj 500.000 prenočitev, kar nas uvršča na 6. mesto med slovenskimi občinami. Letos je občutno naraslo število prihodov in prenočitev zunaj glavne poletne sezone, kar je spodbudno, saj kaže na to, da privabljamo goste skozi vse leto. Veseli me, da turizem v občini dosega uspehe. Na eni strani so pomembne prireditve, ki so se izvajale, še pomembnejše pa je, da turistični ponudniki sodelujejo, pri čemer jim je v veliko pomoč naš Zavod za podjetništvo, turizem in mladino Brežice (ZPTM). Na občini si prizadevamo za zagotavljanje širitve turističnih objektov in v prihajajočih letih bomo omogočili kar nekaj novih razvojnih možnosti. Vse investicije, ki jih vodimo, so na neki način povezane s turizmom, predvsem z dostopnostjo.
Kaj nam lahko poveste o vašem proračunu in o glavnih letošnjih investicijah v občini?
Letošnji proračun znaša skoraj 46 milijonov evrov. Približno 23 milijonov evrov je namenjenih za investicije, drugo pa za tekoče naloge in transferje javnim zavodom in posameznikom. Kar 4 milijone evrov vsako leto namenimo za subvencije plačila staršem otrok, ki obiskujejo vrtec. Med največjimi investicijami letos je novi prizidek za lekarno in Zdravstveni dom Brežice, vreden 7,6 milijona evrov. Kot župan in občan sem tega projekta zelo vesel, saj je rezultat sodelovanja in skupnega financiranja občine, lekarne in zdravstvenega doma. Namenjen je prav vsem občanom in je ključnega pomena za naše osnovno zdravstvo. Novi prostori so pridobitev za uporabnike in za zaposlene. Lahko smo veseli, da imata tako lekarna kot zdravstveni dom dovolj kadra. Naš zdravstveni dom je tako eden redkih, ki mu je uspelo pridobiti mlade zdravnike, da lahko normalno deluje. Letos smo slovesno izročili namenu nov leseni most čez Krko na Borštu, za katerega je polovico sredstev prispevalo ministrstvo za obrambo. Končali smo 5. fazo obnove atletskega stadiona v Brežicah, ki je bil zgrajen leta 1999 in je še danes eden temeljnih objektov brežiškega športa. Velik korak za občino in ustvarjalce na področju kulture je obnova Doma kulture v Brežicah. Začeli smo graditi kanalizacijo v Krški vas, širimo tudi obrtno cono v Dobovi. Občina je v postopku spremembe temeljnega prostorskega akta – občinskega prostorskega načrta. Gre za dokument, ki predstavlja osnovo za razvoj lokalne skupnosti na vseh področjih, saj je vsako stvar treba umestiti v prostor.
Imate tudi tri močne gospodarske cone. Nam lahko poveste kaj več o tem?
Gospodarstvo potrebuje namenski prostor – to so poslovne, industrijske in poslovne cone. Pri nas so to IPC Brezina, OC Dobova in Slovenska vas. Tu so našli prostor za svoje investicije in dejavnost podjetij, kot so TPV Automotive, Kovis, Narayan. Cone so večinoma zapolnjene, tu deluje kar nekaj uspešnih manjših podjetij in obrtnikov, ki so omogočili nova delovna mesta in razvoj. Širili bomo cono v Dobovi, s spreminjanjem prostorskih aktov omogočamo tudi širitev manjših delavnic po občini. Za podjetnike, ki delujejo predvsem na spletu, smo v mestu uredili t. i. coworking prostore. Prednost našega obmejnega območja je, da lahko podjetja pridobijo višje sofinanciranje na državnih razpisih. Veseli me, da so naša prizadevanja za optimalne pogoje za razvoj podjetništva prepoznali tudi na mednarodni ravni. Ta mesec smo na Svetovnem kongresu podjetnikov v Črni gori kot občina prejeli veliko nagrado in priznanje GlobalLocal za ustvarjanje spodbudnega okolja za razvoj podjetništva v srednji in jugovzhodni Evropi. Občina Brežice je bila prepoznana kot primer dobre prakse na področju trajnostnega razvoja, okoljske odgovornosti in dobrega mednarodnega sodelovanja.
Se je glede na to, da mejite na Hrvaško, za vaše prebivalce kaj spremenilo, ko je Hrvaška lani vstopila v schengen?
Ne kaj dosti, znova je bil uveden nadzor na meji. To za prebivalce ni prijetno, medtem pa migranti prihajajo enako kot prej, ob koncih tedna beležijo tudi po 400 nezakonitih prehodov meje. Pritok migrantov je še vedno velik, sedaj vsi tudi avtomatsko zahtevajo azil.
Vlada se je letos odločila vzpostaviti pri vas migrantski center. Kako je zdaj s tem projektom ter kakšni so odzivi občine in občanov na to?
Poleg vseh nalog, ki jih opravljamo, smo žal morali veliko časa in truda namenjati temu, da smo z argumenti prepričali državo, da je za azilni dom neprimerna lokacija na najbolj prometnem mejnem prehodu v Sloveniji. Tako občina kot občani nasprotujemo azilnemu domu, sprejeli pa smo registracijski center, ki je objekt zaprtega tipa – policija v postopku ugotovi istovetnost tujcev, ki nezakonito prestopijo mejo ter jim omogoči osnovno oskrbo in prvo pomoč. Od vstopa Hrvaške v schengen se naši občani v obmejnih vaseh srečujejo s skupinami migrantov podnevi in ponoči.
Ste ena od občin jugovzhodne Slovenije, ki že vrsto let opozarjajo na romsko problematiko. Kaj je po vašem mnenju glavni problem, da se te težave ne rešujejo tako, kot bi se morale?
Brez sistemskih sprememb ne bomo rešili romske problematike. Od države, ki ima vse pristojnosti, pričakujemo, da se bo intenzivno lotila iskanja rešitve, saj se stvari na terenu ne umirjajo, ampak se samo selijo iz kraja v kraj. Žal vlada nima občutka niti želje, da bi kaj spremenila. Posledica neukrepanja države je, da imajo Romi, ki kršijo zakone, občutek, da se jim ne more nič zgoditi. Zato nekateri Romi dnevno izvajajo kazniva dejanja, ustrahujejo druge prebivalce, ne pošiljajo otrok v šolo. Slab zgled se prenaša na romske otroke, nekateri že v šoli grozijo sošolcem in učiteljem.
Za konec nam, prosimo, povejte še kaj o občinskem prazniku Brežic, ki ga vsako leto praznujete konec oktobra?
Praznik je vedno priložnost za to, da pogledamo rezultate preteklega obdobja in naredimo načrte za naprej. Veseli smo, da imamo izjemno bogato društveno življenje, še posebej na kulturnem področju. Z društvi in javnimi zavodi dobro sodelujemo skozi vse leto in veseli me, da so si vzeli Brežiški oktober za svojega – izvedli bodo več kot 80 dogodkov − in da čutijo povezanost s svojo občino, v kateri delujejo in ustvarjajo.
