Piše: M. Bo., foto: Polona Avanzo
Mikromobilnost, še zlasti elektrificirana in v mestih, je postala del vsakdanjega življenja, z njo pa žal narašča število nesreč in poškodb. Ker so nad električnimi skiroji navdušeni zlasti mladi, so jih vključili v novo iniciativo za varnejšo mikromobilnost. Statistika namreč ne spreminja obnašanja na cesti.
Minuli četrtek sta Zavod Vozim in Zavarovalnica Triglav predstavila novo iniciativo na področju varne mikromobilnosti, s katero želijo nagovoriti predvsem mlajšo generacijo – od tod tudi ime iniciative »Ne bluzi, z glavo kruzi«. Med mladimi so namreč e-skiroji zelo priljubljena oblika mobilnosti, z množičnostjo njihove uporabe pa skokovito naraščajo tudi nesreče in poškodbe.
Več e-skirojev, več nesreč
Policisti so lani pri voznikih e-skirojev zaznali 727 kršitev, obravnavali pa 230 tovrstnih nesreč – v kar polovici primerov so bili povzročitelji vozniki e-skirojev. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč je hitrost, saj lahko to prevozno sredstvo dosega hitrosti, višje od dovoljenih 25 kilometrov na uro (tudi 50 km/uro), marsikdo ignorira tudi druge prometne predpise. »Število prometnih nesreč z e-skiroji se iz leta v leto povečuje, lani smo imeli celo dve smrtni žrtvi,« je na predstavitvi iniciative poudaril vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi Ivan Kapun. Letos smrtnih žrtev na srečo ni bilo, bilo pa je več huje in laže poškodovanih oziroma že 150 prometnih nesreč.
Po Kapunovih besedah je država »mačehovska, saj so komaj lani sredi leta sprejeli pravila za e-skiroje«, policisti pa z njimi niso najbolj zadovoljni. »Pri nadzoru hitrosti oziroma izločanju iz prometa smo omejeni, želimo si boljše zakonodaje, da bi bili lahko učinkovitejši,« je dejal Kapun. Mladim je skušal pojasniti, da policisti niso le »tisti, ki jih bodo po prstih«, pač pa tudi tisti, ki obvestijo njihove starše, da so se poškodovali, in ki doživljajo njihovo stisko. Pozval jih je, naj upoštevajo prometne predpise; z e-skirojem se voziš po kolesarskem pasu ali kolesarski stezi, najvišja dovoljena hitrost je 25 km/uro, pri čemer je treba na območju pešcev hitrost prilagoditi na približno 5 km/uro. Na e-skiroju se lahko pelje le ena oseba, do 18. leta starosti je obvezna čelada …
Čelada je nujna
Vendar pa je čelada zelo priporočljiva tudi za starejše voznike e-skiroja. Statistika je neizprosna: skoraj dve tretjini voznikov e-skirojev, ki so doživeli prometno nesrečo, ni nosilo čelade. »Pogosto poškodovanci z e-skiroji utrpijo poškodbo glave bodisi kot pridruženo poškodbo ali izolirano poškodbo z dolgotrajnim okrevanjem in neredko s trajnimi posledicami. Najpogosteje so poškodovani srednješolci moškega spola v poletnem času in v mestnem okolju. Z uporabo čelade pri vožnji z e-skirojem lahko znatno omilimo naravo in število poškodb glave,« je poudaril prim. Andrej Strahovnik, dr. med., specialist splošne kirurgije v Splošni bolnišnici Celje, in ob tem udeležencem pokazal pretresljivo fotografijo enega od poškodovancev. Po njegovih besedah je samo pet odstotkov ponesrečencev nosilo čelado, nošenje čelade pa omili posledice v 80 odstotkih nesreč. In čeprav so poškodbe glave najhujše, tudi druge poškodbe, do katerih pride v prometnih nesrečah z e-skiroji, niso nepomembne. Naj ob tem dodamo še en podatek: v letu 2022 je bilo po podatkih UKC Ljubljana zaradi uporabe e-skiroja poškodovanih kar 689 oseb, nekateri bodo imeli trajne posledice.
Simulator in križišče mikromobilnosti
Statistični podatki pa še ne spremenijo vedenja. Zato so v okviru nove iniciative za varnejšo mikromobilnost skupaj z mladimi ustvarili dva prostora, kjer lahko raziskujejo, kako se na skupnih površinah srečevati varneje. Prvi prostor je virtualen; gre za simulator vožnje z e-skirojem, ki »omogoča, da z izkušnjo spoznamo, kako hitro se nam lahko zgodi nesreča«, je dejala vodja projektov varne mobilnosti pri Zavarovalnici Triglav Ana Cergolj Kebler in napovedala, da bodo simulator predstavili šolam po vsej Sloveniji. »Drugi prostor pa je zelo realen. Poimenovali smo ga Križišče mikromobilnosti, kjer se na enem mestu znajdemo raznoliki udeleženci različnih starosti, hitrosti,« je dodala. Mladi na križišču iščejo rešitve za novo urbano mobilnost, pri tem pa so zelo hitri. »Z vsako izkušnjo se ta veščina krepi. Predvsem pa je ključno, kar opažamo, ko se dogovorimo, da smo v prometu ekipa. Takrat postane varnost vseh naravna prioriteta,« je še dejala Cergolj Keblerjeva.
Poudarek na mladih
V novo iniciativo so vključili mlade, za začetek z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo iz Celja. »Mlade vidimo kot generatorje sprememb in hkrati tiste, na katere želimo najbolj vplivati. Zavedajo se namreč problema in razmišljajo, kako ga lahko rešijo z zanimivimi idejami. Skozi raziskovalno nalogo so tako mladi razvili tudi prototip varnejšega e-skiroja. S povezovanjem z Zavarovalnico Triglav pa želimo idejo celostno nadgraditi in jo prenesti ne le na mlade, pač pa tudi na starejše. Verjamemo, da se bodo v tej celostni iniciativi zgodile večje spremembe vedenj za varnejšo mikromobilnost,« je namen nove iniciative orisal David Razboršek, direktor Zavoda Vozim. Ob tem so dijaki ŠC Celje sodelovali tudi pri kreativni zasnovi kampanje Ne bluzi, z glavo kruzi, ki so jo ustvarili v agenciji Youtree creative in temelji na različnih izgovorih, ki jih uporabljajo povzročitelji nesreč. »Ne izmišljajmo si izgovorov, raje ohranimo pozornost v mestnem prometu,« poudarjajo.
