Piše: Vida Kocjan
Ivan Molan je župan občine Brežice od leta 2005, ko je za župana prvič kandidiral na nadomestnih županskih volitvah in bil uspešen. Občanke in občani so mu nato zaupali svoj glas na lokalnih volitvah leta 2006 in 2010, 2014, 2018 in 2022. Občina se pod njegovim vodstvom zelo uspešno razvija. Prav o tem je potekal tudi pogovor.
Spoštovani gospod Molan. Občina Brežice je letos zaznamovala 100-letnico organiziranega turizma. Turizem je v vzponu, kar potrjujejo statistike in priznanja. Kako vam to uspeva?
Občina Brežice je na pomembnem geostrateškem mestu, kjer ima gostinstvo tradicijo že več kot 150 let. Turizem pa se je v naši občini začel pred sto leti, ko je družina Attems na območju sedanjih Term Čatež postavila prvi hotel. V občini je bil turizem vedno pomemben. V zadnjem obdobju so se uspešno razvile butične Terme Paradiso Dobova, vse več je tudi sobodajalcev. Veliko delamo na zelenem, trajnostnem turizmu. Imamo neokrnjeno naravo, ki ponuja možnosti za sprehode in kolesarjenje, uredili smo tudi razgledno ploščad na priljubljenem pohodniškem cilju – Sv. Vidu. Naravne danosti povezujemo s ponudbo kakovostnih lokalnih vin in penin ter z gastronomijo in s kulturno dediščino. Ta je bogata, zanjo tudi dobro skrbimo. Obnovili smo grad Brežice, Vodovodni stolp, lesena mostova na reki Krki, železni most čez Savo in Krko iz leta 1906. Poleg voda in vinogradov imamo v občini še grad Pišece, ki bi ga radi oživili ga s primernimi vsebinami, pa grad Bizeljsko (v zasebnem najemu) in grad Mokrice, ki je v lasti Term Čatež, ob gradu pa je tudi igrišče za golf.
V vzhodni kohezijski regiji smo občina z največ turisti in lahko rečemo, da so Brežice prestolnica turizma v vzhodni Sloveniji. Imamo tudi najvišje, platinasto, priznanje v shemi zelenega turizma Slovenia Green.
Zaradi razvoja turizma smo v Brežicah pred leti skupaj z Univerzo v Mariboru ustanovili Fakulteto za turizem, ki pripravlja razvojne strategije in načrte ter izobražuje.
Ponosni smo, da smo postali ena najbolj prepoznavnih turističnih občin v Sloveniji.
S turizmom so povezana tudi različna društva.
Imamo izjemno bogato društveno življenje. Tu deluje veliko društev, povezanih s turizmom in kulturo. Veliko sodelujemo z uspešno glasbeno šolo, v občini imamo res veliko uspešnih kulturnikov in glasbenikov. Smo ena redkih občin, ki je imela na Evroviziji kar tri svoje predstavnike: Nušo Derenda, Rebeko Dremelj in Klemena Slakonjo. Od tod prihajajo tudi prepoznavni ljudje v filmski produkciji; tako je konec avgusta že drugič potekal Festival evropskega filma Brežice (FEF), katerega ustanovitelj in programski direktor je Aleš Pavlin. Odmeven je tudi Mednarodni otroški pevski festival Brežice, ki ga organizira Brigita Šuler. Poleti imamo veliko različnih dogodkov, od mestne promenade do dogodkov na gradu Brežice. Letos se nam obeta zelo zanimiv adventni čas, ko se bodo decembra zvrstili različni dogodki, pripravili bomo tudi drsališče.
Veliko pozornosti namenjate tudi ohranjanju kulturne dediščine.
Občina Brežice vsako leto namenja dober del proračunskih sredstev za ohranitev kulturne dediščine. Grad Brežice, kjer domuje Posavski muzej Brežice, ima eno najlepših poslikanih dvoran v tem delu Evrope. Za obnovo simbola mesta in občine, Vodovodnega stolpa in postavitve paviljona za obiskovalce smo namenili več kot 2 milijona lastnih sredstev. Obnovili in oživili smo Banovo domačijo, ki je povezana s sadjarstvom, kar je poleg vinogradništva zelo pomembna dejavnost. V preteklih letih smo obnovili kar dva lesena mostova, v Cerkljah ob Krki in na Borštu, ter več kot 100 let star železni most, kjer je bilo posnetih več tujih filmov. Imamo še veliko idej in načrtov, strategija razvoja turizma se močno povezuje tudi s kulturno dediščino.
Za udejanjanje projektov je pomembno tudi sodelovanje z vlado. Kakšno je to, kako poteka komunikacija?
Žal zadnja leta ni posebne komunikacije. Imamo težave, posebno pri črpanju evropskih sredstev. Prvi sporazumi so bili podpisani šele po skoraj treh letih delovanja te vlade. Šele zdaj se bodo projekti iz nove finančne perspektive 2021–2027 sploh lahko začeli pripravljati. To pomeni, da so evropska sredstva, ki so neposredno vezana na vlado, zaostala.
Redno sodelujemo z ministrstvom za obrambo, s katerim imamo sklenjen sporazum o skupnih vlaganjih v lokalno javno infrastrukturo zaradi vojaškega letališča v Cerkljah ob Krki, ki ga posodabljajo in ga delno financira Nato. Nekatere zaveze države iz leta 2008 sprejetega Državnega prostorskega načrta za Letališče Cerklje ob Krki še vedno niso uresničene, vse poteka zelo počasi. Drugega sodelovanja z vlado ni. Imam občutek, kot da je vlada slovenske občine razdelila na prvo- in drugorazredne.
Kako pa je to urejeno na ravni lokalne politike?
V Brežicah že 20 let uspešno sodelujemo z vsemi, ko gre za pomembne projekte za občino oz. naše občanke in občane. Ta dobra praksa je v Sloveniji kar posebnost. Želel bi si, da bi bilo tako tudi na državni ravni. Nimamo koalicije in opozicije, v vseh šestih mandatih smo se že v začetku dogovorili za način dela in delitev odgovornosti glede na volilni izid na lokalnih volitvah. Čeprav imamo v občinskem svetu osem političnih skupin, so npr. proračuni kot temeljni akti za razvoj običajno sprejeti soglasno oz. brez glasu proti.
Slabše pa je sodelovanje med in s posavskimi poslanci, ki bi morali bolj zagovarjati Posavje. Tudi pri romski problematiki, saj se z njo soočajo naši občani. Zakone, ki smo jih predlagali župani, označujejo kot diskriminatorne, celo rasistične. Mi pa si želimo le, da bi se stvari končno uredile. Kajti to, kar se zdaj dogaja na tem področju, da se praktično legalizirajo kazniva dejanja, ki jih izvajajo nekatere skupine nad lokalnim prebivalstvom, je nesprejemljivo, največjo škodo pa so s tem naredili prav večinski romski populaciji. Prišlo je do tega, da se ljudje Romov bojijo in ne razlikujejo več med tistimi, ki spoštujejo zakonodajo, in tistimi, ki izvajajo kazniva dejanja na dnevni ravni. Vladajoči politiki pa, s tem ko zagovarjajo kriminalno dejavnost v smislu kratenja človekovih pravic, samo poslabšujejo stanje.
Nimamo torej samo romske problematike, imamo tudi romsko kriminaliteto …
Največji problem je romska kriminaliteta, ki je ne nihče ne sankcionira. Imamo sestanke s pristojnimi službami, policijo, okrogle mize, veliko je govorjenja, ki pa ne prinaša rešitev. Znotraj romske skupnosti obstajajo določene skupine, klani, ki izsiljujejo šibkejše in revnejše Rome. S tem se povzroča velika škoda tako lokalnemu kot romskemu prebivalstvu.
Se strinjate s tem, da niso vsi Romi enaki?
Popolnoma se strinjam, da pripadnikov neke skupnosti ne moremo vseh metati v isti koš. Zato nujno potrebujemo konkretne sistemske rešitve in takojšnje ukrepanje na terenu. Glede romske problematike vlada navaja, da so za to krive slabe bivalne razmere. Dejstvo pa je, da pri nas največ kaznivih dejanj povzročijo Romi, ki so se iz izselili iz romskih naselij in živijo v nepremičninah, kupljenih z denarjem sumljivega izvora. Pri urejanju prostorske romske problematike smo naleteli na izjemno težavo. Občina želi prostorsko urediti zemljišče, na katerem je romsko naselje, s sprejetjem občinskega prostorskega načrta, da se jim omogoči legalizacija hiš. Prišli smo celo tako daleč, da smo od 33 lastnikov odkupili zemljišča. Potem pa smo v postopku od ministrstva za kmetijstvo dobili pogoj, da moramo najprej zagotoviti nadomestna kmetijska zemljišča. To pomeni, da bi se občina morala odpovedati svojim zazidljivim površinam npr. v industrijskih conah, zato da bi omogočili legalizacijo nelegalnih objektov Romov. To je za nas popolnoma nesprejemljivo in kaže, da vlada dejansko nima želje Romom pomagati, ampak jih izkorišča za nabiranje političnih točk.
Kakšno je vaše stališče do denarnih socialnih pomoči, ko se jim bolj ne splača delati kot delati?
Ravno včeraj (pogovarjala sva se prejšnji četrtek, op. av.) sem imel sestanek s predstavniki Centra za socialno delo in patronažnimi sestrami, ki hodijo na obiske. Povedali so mi, v kakšnih razmerah živi ena od romskih družin; oče, ki je ostal sam, brez mame, ima sedem otrok, od tega so trije polnoletni. Oče prejema socialno podporo, višjo od moje plače. Ob tem pa že vse življenje živijo na tleh, na zemlji, brez vode, elektrike, v nemogočih razmerah. Ko sem vprašal, zakaj jim na centru s podporo ne kupijo pohištva, otrokom oblek in podobno, sem prejel odgovor, da tega ni v zakonodaji in ne smejo, če se starši ne strinjajo s tem. To je katastrofa. Na eni strani dobijo denar, na drugi pa otroci hodijo umazani, bosi, pošiljajo jih celo beračit in podobno.
Država bi morala od vseh prejemnikov denarne pomoči, kar je javni denar, zahtevati namensko porabo in poročanje o tem. Tako pa nihče ne ve, kaj se dogaja, država ni naredila nič. S tem ko jim povečuje socialne podpore, jih samo še dodatno spodbuja, da lahko izvajajo še več kriminalnih in drugih dejanj.
Občini imate težave tudi z nezakonitimi migracijami. Kaj se dogaja na tem področju?
O nezakonitih migrantih se zadnje čase praktično ne govori, tema je izginila iz medijev, čeprav migranti še vedno prihajajo. Do 31. julija letos je mejo nezakonito samo na našem območju prestopilo 8.855 tujcev. Večjih težav za zdaj ni. Še vedno pa smo občina z največjim številom nezakonitih prehodov meje.
V občini smo skupaj s civilnimi iniciativami dosegli, da se migranti ne gibljejo več prosto po območju. Večino ustavimo že na meji, kjer ima policija registracijski sprejemni center na mejnem prehodu Obrežje. Izpostavi azilnega doma smo odločno nasprotovali in še nasprotujemo z varnostnega in humanega vidika. Glede na močan odziv javnosti je država od te namere odstopila. Uradno zato, češ da ni potreb, menim pa, da so spoznali, da bi bila to velika napaka. Upam, da bo pri tem ostalo. Registracijskemu sprejemnemu centru nismo nasprotovali, potreben je z varnostnega vidika, po drugi strani pa je tako tudi humano.
Pojdiva k lepšim temam oziroma k obrtni coni. Kako je to urejeno?
Razvoju podjetništva in obrtnih con namenjamo veliko pozornosti. Predvsem s cono IPC Brezina nam je uspelo pridobiti uspešna podjetja. Zelo veseli smo bili prihoda družbe TPV Automotive, ki je zgradila dve sodobni tovarni, sedaj pa se žal tako kot marsikatera tovarna v avtomobilski dejavnosti srečuje s težavami. Upam, da jim bo vseeno uspelo, je pa res, da je slovensko okolje do podjetništva izjemno negativno. Davki so visoki, samostojni podjetniki so na udaru. Imam občutek, da vse več podjetnikov razmišlja, ali bodo nadaljevali z dejavnostjo ali pa se bodo preselili na Hrvaško. Imamo podjetnike s podjetji v obeh državah, ki pravijo, da so na Hrvaškem 10 do 15 odstotkov nižji stroški kot pri nas. Ker smo na meji, so nekateri v Zagrebu že odprli svoje podjetje. Če ne bo sprememb na bolje v tem podjetniškem okolju, bo stanje v prihodnje še slabše.
V občini imate osem osnovnih šol. Kakšno je stanje pri tem, imate v načrtu kakšno novo investicijo, kako je s šolo v Artičah?
Naše temeljno vodilo je, da mora biti občina enakomerno razvita, zato razvijamo tudi podeželske kraje, ne samo mest. Kot turistična občina si želimo, da je vsak kraj lepo urejen in tam, kjer je šola, je tudi življenje, tam ljudje ostajajo, se ne izseljujejo. Menim, da je to dobra praksa, posebno še ob meji, in da je to tudi izjemno državotvorno. Šole imamo od Velike Doline, ki je povsem na meji s Hrvaško, do Bizeljskega, Artič, Cerkelj ob Krki. V zadnjem času imamo velike težave z investicijami, že nekaj let ni bilo razpisov za šole, nazadnje smo zgradili vrtca v Artičah in v Dobovi. Zdaj pa že tri leta čakamo na razpis za osnovno šolo v Artičah. Zdajšnja vlada je ves čas obljubljala sredstva. Razpis je zdaj sicer objavljen, rok za prijavo je 30. september, imamo pa občutek, da je razpis prilagojen velikim mestnim občinam, ki imajo bistveno večji prirast otrok oziroma priseljencev. Na razpis se bomo prijavili, do konca leta pa bomo videli, ali bomo izbrani.
Aktivnosti za graditev drugega bloka krške jedrske elektrarne naj bi bile v teku. Kakšno je vaše stališče do tega?
Posavci smo privolili v sprejetje jedrskega objekta v našem okolju, vendar pod pogojem, da bo to razvojni projekt za celotno Posavje. Žal pa zdaj, ko se je začel pripravljati Državni prostorski načrt, vidimo, da želi država projekt umestiti v čim manjši, ožji obseg mestne občine Krško. S tem bo po moje naredila veliko škodo celo krški občini, kajti če bodo za graditev res naselili okoli 7 tisoč delavcev, ki bodo iz različnih okolij, bo to potencialno neobvladljiva situacija. Bojim se, da če se bo projekt dalje razvijal tako, kot se razvija zdaj, to ne bo razvojna priložnost za Posavje, ampak bo bolj ali manj energetski objekt, ki bo sicer zagotovil energijo, ne vemo pa po kakšni ceni. Po drugi strani pa bo Posavje še naprej ena od najmanj razvitih regij in bo dobila samo še nove težave. Tako še vedno pričakujemo dialog o tem, ali bo Jek2, če se bo res gradil, postal širša razvojna priložnost za celotno Posavje.
