L. Kr., foto: Občina Brežice, Polona Avanzo
Ob prazniku (28. oktober) Občine Brežice smo se pogovarjali o turizmu, storitvenih dejavnostih in aktualnih zadevah z županom Ivanom Molanom. Dotaknili pa smo se tudi aktualnega dogajanja, povezanega z vnovično uvedbo nadzora meje s sosednjo Hrvaško.
V brežiški občini, ki spada med 15 največjih občin v Sloveniji, se turizem prepleta s storitvenimi dejavnostmi in kmetijstvom, zanjo pa je značilna tudi bogata naravna in kulturna dediščina. Prav tako se zavedajo pomena ohranjanja narave ob trajnostnem razvoju gospodarstva, turizma in kmetijstva, ki skupaj omogočajo kakovostno življenje. O tem in še o marsičem smo se pogovarjali z županom Ivanom Molanom.
Občina Brežice je najbolj znana kot turistična občina s ponudbo na področju term, hkrati pa dajete tudi velik poudarek gospodarstvu. Ste zato med bolj razvitimi občinami v Sloveniji?
Naša občina spada med 15 največjih slovenskih občin, po številu prenočitev turistov pa se redno uvršča med prvih deset. V Brežicah se turizem prepleta s storitvenimi dejavnostmi in proizvodnjo, kmetijstvom − vinogradništvom in sadjarstvom. Hkrati smo močni na področju kulture in športa, ponosni smo tudi na kakovostno mrežo izobraževalnih institucij – od vrtca do fakultete. Kazalniki nas morda ne uvrščajo v sam vrh razvitosti. Kljub npr. močnemu turizmu in razvitemu gospodarstvu imamo večji delež starejšega prebivalstva od slovenskega povprečja. Ker je za mlade družine pomembno, da imajo na voljo prostore v vrtcih in kakovostne šole, skrbimo, da so v vrtce sprejeti vsi, ki si tega želijo. V načrtu imamo obnovo starejših šol, pri tem pa bomo potrebovali sredstva za sofinanciranje, zato upamo, da bo država končno uresničila obljube in pripravila razpise za sofinanciranje naložb na šolskem področju. Lani smo prejeli certifikat Mladim prijazna občina. Naša prizadevanja so še posebej opazili pri načrtnem obravnavanju področja mladine, ki se kaže s pripravo letnih programov za mladino, strokovnega sveta za mladino in dela mladinskega centra.
Lani ste postali tudi prva slovenska občina z nazivom Evropsko mesto športa 2022 – kako vam je to uspelo?
Res smo prva občina v Sloveniji, ki je pridobila naziv Evropsko mesto športa v kategoriji town – občine in mesta pod 25.000 prebivalcev. Neodvisna skupina ocenjevalcev je na podlagi pripravljene prijave in ogleda na terenu potrdila, da je vlaganje v šport uspešno, da imamo kakovostno športno infrastrukturo in programe društev ter javnih zavodov za vse generacije. Veseli smo bili zunanjega priznanja, ker potrjuje, da je naša usmeritev razvoja prava, hkrati pa je to priznanje vsem našim športnikom, trenerjem, mentorjem, ki ogromno svojega časa in dela prostovoljno namenjajo razvoju športa v naši občini.
Za občino velja, da gre za uspešen preplet turizma, kmetijstva in gospodarstva – ali vas tudi zato imenujejo zelena destinacija?
Za našo občino je značilna bogata naravna in kulturna dediščina, ki jo ohranjamo ob razvoju gospodarstva. Trajnostno naravnanost turizma nadgrajujejo turistični ponudniki, letos pa je naš Zavod za podjetništvo, turizem in mladino Brežice kot prvi v Sloveniji uspešno izvedel večdnevno poletno prireditev Mestna promenada z manj odpadki in zanjo prejel naziv prireditve Zero waste. Na naziv smo res ponosni, saj gre za najdaljšo trajajočo prireditev v Sloveniji, ki je prejela ta naziv. V mescu aprilu 2023 je občina skupaj z ZPTM Brežice, Ekologi brez meja in JP Komunala Brežice, d. o. o., podpisala zeleno zavezo, da bomo vsi akterji izvajali ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje količin odpadkov, skladno s konceptom Zero waste in z nazivom Prireditev z manj odpadki. Letos nas je globalna organizacija Green Destinations na konferenci v estonskem Talinu uvrstila na seznam 100 najbolj trajnostnih zgodb na svetu. Na seznamu je sicer šest slovenskih destinacij.
Kako ste zadovoljni z realizacijo letošnjega proračuna, kje so prioritete in katere so glavne investicije letos?
Letos v občini končujemo močan investicijski cikel večmilijonskih projektov predvsem po zaslugi tega, da smo v letu 2021 uspešno pridobili evropska sredstva za sofinanciranje treh več milijonov vrednih projektov. To so projekti Kolesarska povezava Brežice−Dobova, ki je bila lani predana namenu, letos smo dokončali še Kolesarsko povezavo Brežice−Krška vas, končujemo pa tudi projekt Hidravličnih izboljšav vodovodnega sistema v naši in sosednji občini Bistrica ob Sotli. Trudimo se, da uresničimo vse zastavljene cilje – investicije, za katere imamo v tekočem proračunu zagotovljena sredstva. V tem letu nadaljujemo z graditvijo novih prostorov za brežiški zdravstveni dom in lekarno, ob lani obnovljenem Vodovodnem stolpu smo letos dokončali in odprli še paviljon, kjer je Center za obiskovalce in kavarna. Obnovili smo atletski stadion v Brežicah, s sofinancerskimi sredstvi končujemo tudi posodobitev namakalnega sistema Arnovo selo. Do konca leta bomo poleg novega lesenega mostu na Borštu uredili tudi cesto. Izvedli smo tudi z evropskimi sredstvi podprt vsebinski projekt Banova domačija – okusimo dediščino. Poleg tega obnavljamo in moderniziramo lokalne ceste, gradimo pločnike in skrbimo, da so naši kraji povezani in dostopni.
Imate tri močne gospodarske cone. V občini je še lani potekal močan gospodarski cikel. Kako kaže za naprej?
Občina lahko poskrbi za prostorske pogoje za razvoj gospodarstva. To počnemo z rednim posodabljanjem občinskega prostorskega načrta, s katerim sledimo razvojnim pobudam, in z opremljanjem gospodarskih oz. obrtnih con. V lanskem letu je svojo proizvodnjo v naši občini razširila družba TPV Automotive, sem so preselili tudi sedež podjetja. Razvoj podjetništva oz. gospodarstva v občini pa je v največji meri odvisen od samih podjetij, kadrov, zakonodaje na ravni države in razmer v svetu. Sedaj smo v fazi širitve Obrtne cone Dobova.
Velik poudarek dajete ekološkemu kmetijstvu in malemu gospodarstvu – ste tudi zato šele drugi v Sloveniji dobili priznanje Green Destination Platinum?
V občini se zavedamo pomena ohranjanja narave ob trajnostnem razvoju gospodarstva, turizma in kmetijstva, ki skupaj omogočajo kakovostno življenje. Kmetijstvo je pomembno predvsem zaradi lokalne samooskrbe, hkrati pa ohranja kulturno krajino – obdelana polja, travniki in vinogradi so neločljiv del naše turistične ponudbe. Občina zato že več kot 10 let z ukrepi spodbuja razvoj lokalnega podjetništva in kmetijstva kot stebra skupnosti. Vsa naša prizadevanja in investicije imajo za cilj izboljšanje kakovosti življenja za vse generacije občank in občanov – izboljšati dostopnost do dela, izobraževanja, rekreacije in storitev, približati storitve naših javnih zavodov, ki so servis za naše občane, ohraniti okolje, zagotavljati kakovostno pitno vodo ter čim boljše pogoje za ustvarjanje, učenje in življenje v naši lokalni skupnosti. Enako vodilo uporabljamo tudi pri turizmu in po večletnem vlaganju smo prejeli priznanje, da delamo v pravi smeri – najvišje, to je platinasto priznanje za destinacijo Slovenia Green Destination (Zelena destinacija).
Ste obmejna občina s Hrvaško … Se je z vstopom sosednje Hrvaške v schengen za prebivalce Brežic kaj spremenilo?
Želeli smo si vstop sosednje države v schengensko območje evropskih držav, da bi bilo ljudem, ki živijo ob meji, lažje zaradi pretoka ljudi, blaga in storitev, saj so naši kraji od nekdaj naravno povezani s kraji čez mejo. Povezujejo se tudi društva in organizacije, prebivalci imajo npr. polja ali vinograde čez mejo, ljudje so zaposleni na drugi strani meje ipd., zato smo upali, da bo življenje ob meji po vstopu Hrvaške v schengen enostavnejše. V zadnjem času pa je zaradi več tisoč migrantov, ki neovirano prehajajo slovensko-hrvaško mejo na območju naših vasi, življenje občanov ob nekdanji schengenski meji oteženo. Migranti podnevi in ponoči v skupinah po pet ali več – večinoma gre za mlade moške do 25 let − hodijo po naselju, med hišami, po vrtovih in dvoriščih, kar vzbuja nelagodje in strah med prebivalci. Otrok si ne upajo puščati samih v šolo ali na dvorišče, ljudje se zapirajo v hiše, ker se ne počutijo več varne. To je negativna stran schengna, saj sosednja država očitno ne skrbi za zunanjo mejo Evropske unije tako, kot bi morala in kakor je zanjo skrbela Slovenija.
Nedavno ste odprli novo kolesarsko pot od Krške vasi do Čateža. Koliko je bila vredna investicija?
Pogodbena vrednost gradbenih del kolesarske povezave v dolžini 1,6 km je znašala 2,8 milijona evrov. Ta sredstva je zagotovila občna s pomočjo evropskih sredstev v višini dobrega milijona evrov. Ob tem pa je v sodelovanju z občino Direkcija RS za infrastrukturo rekonstruirala državno cesto ob kolesarski stezi v višini 1,4 milijona evrov in zagotovila tudi sredstva za to. Skupaj sta občina in država za dela namenili 4,2 milijona evrov.
Kot župan ste večkrat izrekli misel, da je občina, ki je prijazna za življenje prebivalcev, prijetna tudi za obiskovalce. To še drži, kajne?
Seveda. Zato nas v občini skrbi, ker se je graditev zadnje v verigi HE na spodnji Savi odmaknila v nedoločeno prihodnost, od graditve HE Mokrice pa je odvisna uresničitev ukrepov za zavarovanje naših vasi in ljudi pred poplavami. Letos so visoke vode ogrožale naše vasi in turistično naselje v termah, od koder je bilo treba evakuirati turiste iz kampa. Poplavna ogroženost je težava tako za občane kot obiskovalce.
Kaj tokrat pripravljate ob občinskem prazniku, ki ga vsako leto praznujete konec oktobra?
V občini Brežice imamo več kot 300 različnih društev oz. nevladnih organizacij. Vsako leto v mesecu oktobru organizirajo različne dogodke in prireditve, namenjene praznovanju občinskega praznika 28. oktobra, ko je bila ustanovljena Brežiška četa. Letos so skupaj pripravili več kot 100 različnih dogodkov. Na slavnostni seji občinskega sveta bomo zaslužnim posameznikom in organizacijam podelili najvišja priznanja, praznik pa zaznamovali tudi s tradicionalnim 47. pohodom Po poteh Brežiške čete, ki bo 28. 10. 2023.
