Piše: Bogdan Sajovic
S poslancem evropskega parlamenta Francem Bogovičem (SLS/EPP) smo se med drugim pogovarjali o pogubnih posledicah zelene agende, stanju in problemih v kmetijstvu, energetiki, o okoljevarstvenih lobijih, električnih avtomobilih in kanalu C0.
DEMOKRACIJA: Zdi se, da so najnovejši evropski trend kmečki upori. Kmetje so na nogah na Nizozemskem, v Belgiji, Nemčiji, Franciji, Sloveniji. Kaj je krivo za to?
Bogovič: Gre za odziv na začetek izvajanja skupne evropske kmetijske politike. Okoljski lobi in »zeleni del« Evropske komisije s podpredsednikom Fransom Timmemansom, odgovornim za Zeleni dogovor EU, pa želi osnovnemu načrtu dodati več radikalnih okoljevarstvenih določb, ki bi hudo prizadele evropsko kmetijstvo. Svoje dodajajo še nekatere vlade. Nizozemska denimo s svojim zakonom o omejevanju dušičnega odtisa, ki bo prizadel predvsem živinorejo, ki je glavna kmetijska panoga v državi.
DEMOKRACIJA: Pa Slovenija?
Bogovič: Pri nas gre predvsem za grožnjo napovedane »uredbe o trajnostni rabi pesticidov« na občutljivih območjih (območja Natura, nacionalni in regionalni parki, vodovarstvena območja), s katero bi popolnoma prepovedali uporabo pesticidov. Odstotek območja Natura v Sloveniji je že sedaj najvišji v EU, kar 38 odstotkov kmetijskih površin je v njem. Po novem pa naj bi zavarovana območja zajemala celo 45 odstotkov kmetijskih površin, od tega kar 41 odstotkov vseh njivskih površin. Če se bo to uresničilo, pomeni, da bomo v Sloveniji morali posekati približno tretjino vseh sadovnjakov, vinogradov in oljčnih nasadov, saj tam ne bi smeli uporabljati nobenih pripravkov za zavarovanje rastlin.
Načrtovana uredba bi uzakonila mnogo administrativnih obveznosti: kmetje bi morali voditi in oddajati dnevne evidence uporabe pesticidov, vsaka kmetija bi morala imeti obveznega svetovalca … Za nameček pa je svoje dodala še zdajšnja vladajoča politika. Po novem so obdavčena plačila kmetom za t. i. plačila za področja z omejenimi dejavniki, potem je tu še dodatna obdavčitev dopolnilnih dejavnosti kmetij in seveda napovedani nepremičninski davek. To bo še dodatno obremenilo kmetovalce, še posebno starejše na majhnih kmetijah, ki najverjetneje ne bodo mogli izpolniti vseh teh birokratskih obveznosti, kar pomeni, da bodo preprosto opustili kmetovanje. Lahko bi celo govorili o protiustavnem omejevanju uporabe zasebne lastnine, če pogledamo dogajanje na Ljubljanskem barju.
DEMOKRACIJA: To pomeni, da smo v Sloveniji spet bolj papeški od papeža?
Bogovič: Da, nismo pa edini. Mnoge evropske vlade delajo podobno, denimo prej omenjena nizozemska vlada, ki jo vodi liberalni premier skupaj s krščanskimi demokrati. To pa ne pomeni prav veliko, mnogi po imenu konservativci ali liberalci po Evropi so popolnoma podlegli zelenemu lobiju. S tem lobijem pa so seveda popolnoma zlizani tako zeleni kot tudi socialisti v evropskem parlamentu, še posebno prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, ki vodi vsiljevanje radikalne zelene agende na območju EU. No, gonilna sila za njim je njegov šef kabineta, ki je bil pred tem vse življenje radikalni okoljevarstveni aktivist, član Greenpeacea.
DEMOKRACIJA: Se potemtakem nad evropskim kmetijstvom zbirajo črni oblaki?
Bogovič: Zelena agenda »Green Deal« (Evropski zeleni dogovor) je zelo enostranska, saj zasleduje samo okoljske vidike. Na ekonomski in socialni vidik kot dva enakovredna vidika trajnostnega razvoja se preprosto požvižga. Mnogi v Evropski ljudski stranki ji nasprotujemo, tudi nekateri liberalci, a socialisti, ki jo skoraj enoglasno podpirajo, manjkajoče glasove v evropskem parlamentu preprosto dobijo od zelenih in levice.
DEMOKRACIJA: Socialisti so torej novi zeleni …
Bogovič: In obratno. Socialisti so preprosto posvojili okoljski program zelenih, ti pa socialnega socialistov. Nastali sta tako rekoč dve garnituri z bolj ali manj identičnim programom, ki ju podpira isti elektorat. To se še bolj vidi na ravni posameznih držav, kjer volilni delež enih narašča, delež drugih usiha. Ne glede na razmerje moči pa večinoma glasujejo identično. In ti glasovi glede kmetijske politike pomenijo veliko grožnjo za evropsko kmetijstvo z vsemi posledicami, ki jih ta prinaša. Podražitev in pomanjkanje hrane, ki ga bo treba nadomestiti z dragim uvozom, in to z območij, kjer nimajo niti približno takšnih okoljskih standardov, kot jih imamo v Evropi.
DEMOKRACIJA: Zanimivo, da v zadnjem času vodilni globalisti, kot je denimo Bill Gates, pospešeno kupujejo velike komplekse kmetijskih zemljišč …
Bogovič: Nekomu takšna politika zagotovo koristi in se nadeja velikih zaslužkov. Dobro bi bilo pogledati, kdo stoji za vsemi temi okoljevarstvenimi lobisti in aktivisti, ki jih je Bruselj poln in ki jih dnevno srečujemo na hodnikih evropskega parlamenta. Kot zanimivost, v luči nedavnih korupcijskih škandalov, v katere so bili vpleteni socialistični poslanci v parlamentu, so poskušali socialisti svoj korupcijski problem obesiti tudi drugim in so zato predlagali, da se pregledajo finančna ozadja vseh poslancev. V Evropski ljudski stranki smo predlagali, da se hkrati pregledajo tudi finančna ozadja vseh nevladnih organizacij in aktivistov, ki lobirajo v Bruslju. Socialisti in zeleni so kategorično zavrnili takšen predlog.
DEMOKRACIJA: Varstvo okolja je torej dober posel?
Bogovič: O, ja, nevladne organizacije, predvsem okoljevarstvene, so finančno dobro podprte. Za začetek dobivajo obilne dotacije iz evropskega proračuna, kar pomeni, da sami financiramo svojo pogubo. Za nameček pa jih financirajo še različna zasebna podjetja in tuji skladi. Po ocenah dobivajo evropske nevladne organizacije približno desetkrat več denarja kot tiste v ZDA.
DEMOKRACIJA: Kako se torej temu upreti?
Bogovič: Odgovor so nam dali na Nizozemskem, kjer so »jezni kmetje« ustanovili svojo stranko, katere glavni namen je zavarovati interese kmetov, podeželja in ustaviti pogubno okoljsko politiko nizozemske vlade. Na nedavnih lokalnih volitvah je ta stranka dosegla izreden uspeh, zmagala je v vseh enajstih nizozemskih pokrajinah, tudi v tistih, kjer je odstotek urbanega prebivalstva višji od podeželskega. To pomeni, da se vladni politiki niso uprli samo kmetje, ampak nasprotovanje zajema vse segmente družbe.
DEMOKRACIJA: Premier Rutte namerava kljub temu nadaljevati s svojo agendo. Rekel bi, da njegovo trmarjenje spominja na trmarjenje ljubljanskega župana pri graditvi kanala C0 …
Bogovič: Ta graditev očitno poteka brez vse potrebne dokumentacije in brez dogovora z lastniki zemljišč. Da o drugih spornih dogodkih okoli te gradnje niti ne govorimo Prav je, da se ljudje temu upirajo. O tem sem obvestil tudi evropsko komisarko za regionalni razvoj. Odgovorili so nam, da bodo preverili porabo sredstev, prav tako pa so poudarili, da mora biti kanal zgrajen v skladu z evropsko in državno zakonodajo ter po predpisanih standardih in smernicah. Če to ne bo izpolnjeno, evropskih sredstev ne bo oziroma bo treba vrniti tista, ki so bila že izplačana.
DEMOKRACIJA: Evropski zeleni dogovor pa ne vpliva samo na evropsko kmetijsko politiko, ampak tudi na mnoga druga področja – energetiko, industrijo, promet …
Bogovič: Kar zadeva Evropski zeleni dogovor, ni problem samo pri vpletanju radikalne zelene agende v evropsko zakonodajo, ampak tudi dejstvo, da je bil dogovor sprejet leta 2019. Pred covidom torej, pred rusko invazijo na Ukrajino, energetsko krizo in inflacijo, naraščanjem cen … Skratka, sprejet je bil v okoliščinah in na predpostavkah, ki so se pozneje temeljito spremenile. Morali bi jih upoštevati, prilagoditi dogovor, a okoljski aktivisti o tem nočejo niti slišati, in kot rečeno, vse skupaj še zaostrujejo. Evropa se tako bliža stanju energetske revščine, katere posledice bodo hude. Pri tem, da Evropa proizvede samo kakšnih osem odstotkov izpustov CO2, kar je zanemarljivo, industrijska proizvodnja se zmanjšuje, energija je vse dražja, okoljevarstveniki pa še vedno niso zadovoljni. Na drugi strani pa se Kitajska požvižga na varstvo okolja in gradi nove termoelektrarne.
DEMOKRACIJA: Zanimiva je nemška hinavščina. Trkajo se po prsih in pridigajo vsem naokoli, kako varujejo okolje, hkrati pa uvažajo elektriko iz francoskih nukleark in poljskih termocentral …
Bogovič: Nemčija je popolnoma zabredla s svojo zeleno politiko. Porabili so 500 milijard evrov za prehod na zeleno energijo, a to niti po naključju ne pokriva njihovih potreb. Potrebovali bi pet- do šestkrat več sončnih in vetrnih elektrarn, da bi pokrili potrebe po električni energiji, kar pa je nemogoče umestiti v prostor. Zato so zdaj zelo na tihem spet aktivirali nekaj termoelektrarn, še posebno zato, ker je izpadel ruski plin. V Evropi bi se morali usmeriti v jedrsko energijo, in to velja tudi za Slovenijo. Čim prej moramo začeti graditi drugi blok jedrske elektrarne. A Golobova vlada ne kaže velike pripravljenosti za to.
DEMOKRACIJA: Potreba po električni energiji se bo povečala še posebno zdaj, ko EU vsiljuje električne avtomobile. Se bomo Slovenci morali odpovedati svojim »dizlom«?
Bogovič: Kar zadeva nas v Evropski ljudski stranki, smo temu nasprotovali. A bili smo preglasovani, spet s glasovi »zelene večine« v evropskem parlamentu. Gre še za eno od čisto ideoloških zamisli okoljevarstvenikov, ki bo imela velikanske posledice za celotno družbo in tudi okolje, če smo že pri tem. Pridobivanje in predelava materialov za električna vozila je tako draga kot tudi »umazana«, prav tako bo draga in umazana razgradnja iztrošenih baterij, povečale se bodo potrebe po električni energiji, kar bo še bolj dvignilo cene, večino kritičnih materialov pa imajo v posesti Kitajci …
DEMOKRACIJA: In potrebne bodo nove zmogljivosti, da se ne bo sesulo omrežje …
Bogovič: Ne le to, potrebna bo tudi infrastruktura, polnilnice in elektrovodi. Že v mestih bo problem, kaj pa na podeželju? V gorskih, hribovitih predelih? Tu lahko govorimo o mobilni neenakosti, o omejevanju človekove pravice do gibanja. Lahko bi govorili celo o izolaciji in izključevanju dela družbe. Gre za popolnoma ideološko potezo okoljevarstvenega lobija ne glede na ekonomske in socialne posledice. Ampak kot rečeno, na ekonomske in socialne posledice svoje politike se okoljevarstveni aktivisti nikoli niso kaj bistveno ozirali in tudi v tem primeru se ne.
DEMOKRACIJA: Bi takšna pogubna zelena agenda lahko razsula Evropsko unijo?
Bogovič: Upam, da ne. Tega si ne želim, verjamem, da si tega nihče ne želi oziroma da so takšni samo v manjšini. Vendar se bo treba takšnim pogubnim politikam upreti. Najboljši način je z glasovanjem za stranke, ki bodo odpravile to pogubno zakonodajo.
DEMOKRACIJA: Za konec še eno gurmansko vprašanje. Kaj menite o novih prehranskih smernicah, po katerih se bodo na jedilnikih Evropejcev znašli črički, hrošči in podobna mrgolazen?
Bogovič: Če pustiva ob strani občutke pri tovrstnem prehranjevanju, lahko rečem, da se mi zdi nezaslišano, da se uvaja prehransko razslojevanje. Hrana za bogate, ki si bodo lahko privoščili drago meso, in hrana za siromašne, ki se bodo morali prehranjevati s zmletimi insekti. Menim, da je treba slediti vladi italijanske premierke Melonijeve, ki pripravlja zakon, s katerim bodo v Italiji prepovedali izdelavo in prodajo v laboratoriju proizvedenega mesa in druge sintetične hrane, tudi z dodatki čričkov, hroščev in podobnih sestavin.
Franc Bogovič
Franc Bogovič je bil rojen 2. februarja 1963 v vasi Veliki Kamen pri Koprivnici. Na Univerzi v Mariboru je doštudiral agronomijo, leta 1990 je ustanovil družinsko podjetje, katerega vodstvo je prepustil družini, potem ko se je aktivno podal v politiko. Med letoma 1998 in 2011 je bil župan občine Krško. Na volitvah 2008 in 2011 je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora RS in bil v drugi Janševi vladi (februar 2012–februar 2013) minister za kmetijstvo in okolje. Od marca 2013 do decembra 2014 je bil predsednik stranke SLS.
Maja 2014 je bil na listi SLS in NSi izvoljen v evropski parlament, 2019 je bil na listi SDS in SLS ponovno izvoljen za drugi mandat. Je član poslanske skupine Evropske ljudske stranke (EPP) v evropskem parlamentu.
Sodeluje v odboru za regionalni razvoj, v odboru za industrijo, raziskave in energijo ter v odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja.
Je poročen in oče treh otrok ter dedek štirim vnukom.
