Piše: Janja Strah
Sredi prostranih nasadov hmelja v Savinjski dolini je družinska pivovarna Clef Brewery, v kateri varijo odlično kraft pivo, poimenovano po slovenskih glasbenih uspešnicah.
Hiša v Arji vasi, katere del je danes mala pivovarna Clef Brewery, je spomeniško zavarovana, zgrajena pa je bila pred skoraj sto leti, leta 1926. Kot pravi večinski lastnik Jure Gobec, so jo ženini predniki zgradili z enoletnim zaslužkom od hmeljarstva, s katerim so se ukvarjali. S hmeljarstvom se danes ne ukvarjajo več, so pa marca 2019 odprli pivovarno. Prav takrat se je začela epidemija novega koronavirusa, zato ni bilo enostavno. »Ne vemo še, kako je videti normalno pivovarsko leto. Letos je bolje kot prejšnji dve leti, ampak so ljudje spremenili navade in še ne hodijo toliko ven, kot so prej,« ugotavlja Jure Gobec, ki ima s svojim bratom in sinovoma oziroma z vso družino in s sodelavci, ki so tudi solastniki, veliko načrtov in jasno sliko, kako naj bi se pivovarna razvijala.
Vse je povezano z glasbo
V Clef Brewery je vse povezano z glasbo, tudi ime pivovarne, saj »clef« pomeni notni ključ. Sin Matevž je imel svojo glasbeno skupino, in ko se je prelevil v glavnega pivovarja, ljubezen do glasbe ni ugasnila – nasprotno, zelo domiselno so jo vpletli v pivovarstvo. Tako so fermentorje, kjer zori pivo, poimenovali po glasbenih skupinah, piva pa po slovenskih uspešnicah: Napoj, Metulj, Orion, Čau sonček itd. Sodelujejo tudi s skupino MI2, zato se eno od piv imenuje po njihovi pesmi MI2, ter s skupino Tabu, ki ima ravno tako pesem Tabu in zdaj še pivo. Člani teh dveh skupin so sodelovali tudi pri nastanku piva, sicer pa so stalni gostje pivovarne in po drugi strani pivo tudi sami promovirajo.
Poletni večeri pod kozolcem
V pivovarni pa varijo tudi specializirana, »sprotna« piva, ki jih niti več ne poimenujejo. V trendu so kisla piva z različnimi okusi, ki so kot nalašč za poletne dni, saj so lažja in zelo osvežilna. Ponujajo jih na svoji lokaciji – nasproti poslopja namreč stoji kozolec, toplar, ki je namenjen obiskovalcem. Z junijem so uvedli Poletne večere pod kozolcem, in sicer ob četrtkih in petkih; gostje pokušajo piva, pojedo burger, poslušajo glasbo … Približno polovica gostov povprašuje po specializiranih pivih, kar je Gobčeve pozitivno presenetilo. Njihova ambicija je namreč prav to – dvigniti znanje o pivu in zbuditi radovednost.
»Piva niso le za poleti, za žejo, so tudi piva, ki jih pokušaš ob hrani – kot vino, spoznavaš nove okuse, se česa naučiš,« pojasnjuje Jure Gobec. »Pri kulturi pitja piva še precej zaostajamo za kulturo pitja vina, upam, da bomo to razliko zmanjšali.« K večjemu poznavanju piva bo gotovo pripomogel »Beer Pass« (pivski potni list), projekt, ki ga pripravljajo v okviru Združenja pivovarjev Slovenije in naj bi zaživel jeseni. Imetnik Beer Passa bo obiskoval pivovarne in zbiral žige, potem pa ob določenem številu žigov prejel nagrado. A bistvo je širjenje zavedanja, kako bogata in raznovrstna pijača je pivo.
Vzor: ameriška kraft scena
Piva iz Clef Brewery ponujajo tudi bari in nekatere restavracije, mogoče jih je naročiti prek spleta ali pa se preprosto zapeljati do pivovarne in jih pokusiti na kraju samem. Ponujajo jih tudi na nekaterih koncertih in prireditvah, letos pa se njihov lager toči tudi v Žalski fontani piva (idejni oče fontane Matjaž Omladič je solastnik pivovarne Clef Brewery). Sicer pa na svoji lokaciji prirejajo različna butična doživetja, »team buildinge« za podjetja ipd. Idej imajo veliko, želijo pa si, da bi se slovensko kraft pivovarstvo razvijalo kot v ZDA, kjer podobno velika posestva, kot je Gobčevo, delujejo kot sklenjena celota in praktično nimajo distribucije. Ljudje so radovedni in iščejo nove okuse ter jih tudi pričakujejo, lastniki pivovarn pa jim z veseljem priporočajo tudi obisk svojih tekmecev.
