Varuh človekovih pravic je glede dogodkov julija 2019 pri Ilirski Bistrici, ko je policija obravnavala večjo skupino migrantov, ugotovil več kršitev pri postopkih pridržanja in obravnave tujcev. Meni, da število obravnavanih oseb ne more opravičevati postopanja z ljudmi na način, ki bi pomenil odklon od zakonsko predvidenega postopanja.
Sredi julija lani je policija pri Šembijah blizu Ilirske Bistrice prijela več kot 120 ilegalnih migrantov, več kot 100 med njimi pa je vrnila na Hrvaško. Ker je bila v sorazmerno kratkem času obravnavana večja skupina tujcev, se je varuh odločil, da na lastno pobudo preveri postopke policistov z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, so pojasnili pri varuhu.
V danes objavljenem končnem poročilu o dogajanju je varuh med drugim opozoril, da je s tem, ko ni bil upoštevan zakonsko predpisan postopek, ki terja izdajo odločbe o odvzemu prostosti, prišlo do kršitve človekovih pravic. Z opustitvijo izdaje sklepa o pridržanju pa so bili tujci dejansko prikrajšani tudi za pravico do pritožbe, s katero bi lahko sodišče preverilo, ali je bil odvzem prostosti v posameznem primeru zakonit.
Policija od 103 pridržanih tujcev kar 101 ni izdala sklepa o pridržanju, pri čemer je tudi notranje ministrstvo ugotovilo, da so jim bile s tem kršene temeljne človekove pravice. Za nobeno od obravnavanih oseb pa na Policijski postaji Ilirska Bistrica na podlagi obstoječe dokumentacije ni bilo mogoče potrditi, da je bila seznanjena z vzroki za odvzem prostosti oz. z drugimi pravicami, ki pripadajo pridržani osebi.
Varuh je opozoril tudi na pomanjkljivosti pri evidentiranju podatkov oseb, ki jim je bila odvzeta prostost, za katere je tudi ministrstvo potrdilo, da policisti v postopku za več kot sto tujcev niso sestavili posameznih uradnih zaznamkov. Odsotnost uradnih zaznamkov o izvajanju opravil med pridržanjem ter sklepov o pridržanju pa še toliko bolj pod vprašaj postavlja njihov status v času odvzema prostosti.
“To pa je ob dejstvu, da naj bi sam postopek evidentiranja zgolj ključnih osebnih podatkov tujcev trajal približno pet minut, zanemarljivo malo časa, ki bi lahko bil namenjen obravnavi tudi njihovih osebnih okoliščin,” so še navedli v uradu varuha.
Po mnenju varuha v konkretnem primeru za obravnavane tujce ni bil na ustrezen način ugotovljen nezakonit prestop državne meje. Umanjkanje vodenja zakonsko predvidenih prekrškovnih postopkov pa kaže tudi na možnost, da policisti vsaj v nekaterih primerih niso v zadostni meri obravnavali osebnih okoliščin posameznikov in jim tako omogočili, da bi lahko izpostavili svoje argumente proti izročitvi hrvaškim varnostnim organom.
Po navedbah varuha je tudi samo ministrstvo ugotovilo, da policija zoper pridržane osebe ni izvedla prekrškovnih postopkov, čeprav je bilo mogoče ugotoviti storitev prekrška nedovoljenega vstopa v našo državo. V konkretnem primeru je policija prijela in pridržala storilce prekrška ter jih brez izvedbe prekrškovnega postopka vrnila tujim varnostnim organom. Neizvedba prekrškovnega postopka pa po stališču ministrstva pomeni neupravičen odstop od zakonske naloge, ki bi jo policija morala opraviti po uradni dolžnosti.
Odsotnost posameznih izjav, odločb o prekršku in druge evidence v konkretnem primeru pa lahko vodi tudi do vprašljivih praks, ko položaj posamezne osebe, ki jo ima policija v obravnavi, sploh ni več pomemben, zaradi česar je zgolj objekt postopka, je dodal varuh.
Po njegovem mnenju število obravnavanih oseb – tudi v situacijah, ki niso običajne in so lahko zato še dodatno bolj zahtevne – ne more opravičevati postopanja z ljudmi na način, ki bi pomenil odklon od zakonsko predpisanega postopanja. Varuh je ob tem spomnil, da je minister za notranje zadeve Aleš Hojs maja letos izdal usmeritve in obvezna navodila glede obravnave večjega števila migrantov, s katerimi je policiji naložil, da mora v postopku s tujci, ki nezakonito prestopijo državno mejo, ne glede na velikost obravnavane skupine zagotoviti izvedbo vseh uradnih dejanj in jih ustrezno evidentirati v skladu s pozitivno zakonodajo, zlasti pa paziti, da tudi pri obravnavi večjih skupin ne pride do kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin, v izjemnih situacijah, pa naj podvzame tudi ustrezne organizacijske ukrepe, da bodo policisti lahko opravili vsa uradna dejanja.
