Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je za nedeljo nenadno in kaotično sklical izredni migracijski vrh. Ta je bil sprva zamišljen v ozkem krogu, v pomoč nemški kanclerki Angeli Merkel pri reševanju domače migracijske krize, a je Juncker z odprtim javnim vabilom razširil sestavo, kar postavlja pod vprašaj dodano vrednost tega srečanja.
Zmeda glede udeležbe, Cerar pride
Po prvotnih načrtih naj bi bil nedeljski sestanek v ozkem krogu držav z zunanjo mejo, ki so pod največjim migracijskim pritiskom, in najbolj priljubljenih ciljnih držav migrantov, ki se spopadajo z izzivom sekundarnih gibanj.
Nato je Juncker poslal javno vabilo, v katerem je zapisal, da je srečanje namenjeno skupini voditeljev, ki jih “zanima iskanje evropskih rešitev”, s čimer je bistveno razširil sestavo, saj malokdo želi pustiti vtis, da ga evropske rešitve ne zanimajo.
Višegrajska četverica bo vrh bojkotirala. Koliko članic se bo srečanja udeležilo, ni jasno. V komisiji so potrdili, da pridejo Nemčija, Francija, Grčija, Italija, Bolgarija, Španija, Avstrija, Malta, Nizozemska in Belgija. Udeležbo je potrdil tudi slovenski premier Miro Cerar.
Za Slovenijo je po neuradnih informacijah ključno zagotoviti, da rešitev, dogovorjena v ožjem krogu, ne bi bila v nasprotju z njenimi interesi. Pri tem se neuradno izpostavlja, da se Slovenija sooča s podobnimi izzivi kot države z zunanjo mejo, ker določene druge države z zunanjo mejo ne izpolnjujejo svojih nalog.
V komisiji, ki je za nedeljo pripravila osnutek izjave na štirih straneh, ki naj bi jo sprejeli udeleženci, poudarjajo, da to ne bo vrh odločitev, temveč pripravljalni in posvetovalni sestanek, ki naj bi utrl pot odločitvam na vrhu unije prihodnji teden.
Pomagati Merklovi zajeziti migracije v Nemčijo
Osnovni namen nedeljskega vrha je pomagati Merklovi, ki se ji maje vlada. Bavarska Krščansko-socialna unija (CSU), sestra njene Krščansko-demokratske unije (CDU), namreč grozi z enostranskimi ukrepi, če ne bo evropske rešitve, ki bi preprečila sekundarne migracije.
Ker dogovora o evropski azilni reformi ni na vidiku zaradi spornih begunskih kvot, od katerih nekatere članice z zunanjo mejo ne odstopajo, medtem ko so za višegrajsko četverico in Avstrijo nesprejemljive, si prizadeva Merklova doseči dvostranske oziroma večstranske dogovore z državami z zunanjo mejo, zlasti Italijo in Grčijo.
To naj bi bili dogovori po vzoru sporazuma med EU in Turčijo, s katerim so zajezili tok migrantov v unijo. Italija in Grčija naj bi sprejeli nazaj prosilce za azil, ki bi jih v skladu z veljavnimi azilnimi pravili kot državi vstopa v unijo morali obravnavati, vendar so odšli čez notranje meje v druge članice. V zameno naj bi dobili določene spodbude.
Takšen dogovor z Italijo in Grčijo po neuradnih ocenah ni nemogoč, saj sta državi soočeni z izbiro, da prostovoljno sprejmeta prosilce za azil in za to še kaj iztržita ali pa da Nemčija in za njo še druge države zaprejo meje in se bosta prav tako prisiljeni soočiti s povečanim številom migrantov.
Če bi Nemčija zaprla mejo, s čimer grozi predsednik CSU in notranji minister Horst Seehofer, bi to po neuradnih ocenah pomenilo konec schengna, ki je že zdaj na veliki preizkušnji zaradi nadzora na več notranjih mejah, ki ga med drugim izvajata Nemčija in Avstrija.
Da bi pomirili Seehoferja, naj bi se udeleženci nedeljskega vrha zavezali k bistveni omejitvi sekundarnih gibanj, med drugim s preprečevanjem nedovoljenih prehodov notranjih meja tako nezakonitih migrantov kot prosilcev za azil ter z zagotovitvijo hitrega vračanja v pristojne članice, kaže osnutek izjave.
Po drami z Aquariusom načrti za centre za obravnavo migrantov zunaj EU
EU po drami z migranti na ladji Aquarius, ki so bili ujeti na morju, ker vkrcanja nista dovolili ne Italija ne Malta, načrtuje tudi vzpostavitev centrov za obravnavo migrantov zunaj unije. Med možnimi gostiteljicami se omenjajo Albanija, Tunizija in Libija.
Ti centri, ki jih v EU imenujejo regionalne platforme ali sheme za izkrcanje, naj bi zagotovili hitro obravnavo prebežnikov ter ločitev ekonomskih migrantov od tistih, ki potrebujejo mednarodno zaščito, kar naj bi ljudi odvrnilo od nevarnih potovanj.
V komisiji so potrdili, da preučujejo možnost sodelovanja s severnoafriškimi državami, a da za zdaj nobena ni potrdila, da je pripravljena gostiti migrante. Neuradno pa se omenjajo načrti, da bi takšen center vzpostavili v Albaniji, v zameno za obljubo o začetku pristopnih pogajanj.
Pri tej zamisli gre v osnovi za to, da bi ladje, ki rešijo migrante v Sredozemlju, te namesto v države EU pripeljale v centre v tretjih državah, kjer bi imeli namestitev, oskrbo in hrano ter pravico do ustrezne obravnave. Upravljali bi jih v sodelovanju z uradom ZN za begunce (UNCHR) in Mednarodno organizacijo za migracije (IOM).
S tem naj bi EU odstranila glavno vabo in razbila poslovni model tihotapcev z migranti. Diplomatski viri ob tem poudarjajo, da to nikakor ne bi bila rešitev po vzoru spornih avstralskih centrov na otokih Nauru in Manus v Papui Novi Gvineji, saj da so bili prebežniki tja napoteni trajno.
Juncker želi pravo mejno policijo EU
Poleg omenjenih dveh tem v osnutku nedeljske izjave med navedenimi ukrepi izstopata Junckerjevi pobudi za predlog nove zakonodaje za vzpostavitev prave mejne policije EU in pravega azilnega organa EU.
