Piše: Gašper Blažič
Kot je znano, je ameriški predsednik Donald Trump z izvršnimi ukazi poskrbel za izgon nezakonitih migrantov iz ZDA. Gre za tiste, ki nimajo urejenega statusa, pa tudi tiste, ki so do vstopa v ZDA prišli s pomočjo prevare. Že lani jeseni so enega od njih obsodili na triletno zaporno kazen, ameriške oblasti pa je kar dvajset let goljufal in ves ta čas nemoteno živel v zvezni državi Ohio.
Jugoslav Vidić verjetno za Slovence ni posebej znano ime. Ga pa zato veliko bolj poznajo na Hrvaškem, predvsem na območju Petrinje. To zgodovinsko mesto se nahaja v Baniji, nedaleč od Siska, v času epidemije covid19 je doživelo rušilni potres. Tam se nahaja tudi znamenita mesno-pridelovalna industrija Gavrilović, ki veliko izvaža tudi v Slovenijo.
Leta 1991 Petrinja doživela tragedijo
V času razpadanja Jugoslavije je Petrinja doživela zelo tragično obdobje. Zaradi visokega deleža srbskega prebivalstva je Petrinja postala del Republike Srbske Krajine, ki se je raztezala od Knina ob meji z BiH preko Like, Korduna, Banije pa vse do Slavonije, Baranje in Zahodnega Srema. Enote srbske vojske so se ob pomoči JLA odločile, da tudi področje Petrinje etnično očistijo, kar je pomenilo poboje in izgon hrvaškega prebivalstva. Petrinja je bila eden najtrših orehov za hrvaško vojsko celo v času »rekonkviste« leta 1995 (operaciji Blisk in Nevihta), saj je tam padlo največ hrvaških vojakov. Samo septembra 1991 so na območju Petrinje pobili več sto ljudi, mesto pa večkrat povsem zasuli s topovskimi granatami. Po nekaterih podatkih so na območju Petrinje v času domovinske vojne na Hrvaškem agresorji pobili več kot 1600 ljudi, med njimi tudi pet novinarjev ter več kot 500 pripadnikov hrvaških oboroženih sil.
Mesar, ki kolje tudi ljudi
In tu se začne zgodba o Vidiću, ki je sicer rojen leta 1968, doma s področja Benkovca v Dalmaciji in je bil zaposlen v podjetju Gavrilović kot pomožni mesar, a se je nato pridružil srbskim upornikom. 25. avgusta 1991 je Petrinjo, le kakšen teden pred silovitim napadom, obiskal hrvaški predsednik dr. Franjo Tudjman. Z njim se je rokoval tudi tehnolog iz živilskega podjetja Gavrilović Stjepan Komes, po rodu z območja Varaždina, ki se je v Petrinji naselil leta 1959 in si tam ustvaril družino.
Ta dogodek – rokovanje Komesa in Tudjmana – so ujele tudi televizijske kamere. Za Komesa je to pomenilo nič manj kot smrtno obsodbo, saj so ga lokalni Srbi razglasili za izdajalca. Tri tedne po Tudjmanovem obisku je vodenje petrinjske garnizije JLA prevzel polkovnik Slobodan Tarbuk. Slednji je s svojo ekipo z oklepnim transporterjem tistega dne vdrl na območje mesne tovarne. Iz vrst delavcev so poklicali Komesa, do njega je prišel Vidić in rekel: »Glejte ustaša, ki je pred restavracijo pozdravil glavnega ustaša Tudjmana.« Vzel je velik mesarski nož in Komesu vpričo vseh navzočih odsekal roko, nato pa so ga vrgli v transporter in odpeljali. Komes je zaradi hude krvavitve umrl. Medicinske pomoči mu niso ponudili. Izvajalcem tega gnusnega zločina pa je odsekana roka služila kot trofeja, da so z njo pokazali, kdo je v Petrinji pravi gospodar. Komesovo truplo so sicer zakopali v množičnem grobišču blizu Petrinje.
Ob tem je zanimivo, da je snaha pokojnega Komesa, Magdalena Komes, že nekaj časa županja Petrinje.
Američanom lagal več kot dvajset let
Po operaciji Nevihta je Vidić zapustil Hrvaško. Ko ga je hrvaško sodišče zaradi vojnih zločinov leta 1998 obsodilo na dvajset let zapora, ga na sojenju ni bilo. Domnevno je bil takrat v Romuniji, kjer si je urejal pot v ZDA. Leta 1999 je s statusom begunca prišel v ZDA in leta 2000 dobil dovoljenje za stalno bivanje v tej državi, a očitno na podlagi lažnih podatkov, s pomočjo katerih je nato leta 2005 dobil celo ameriško državljanstvo. Ameriškim oblastem je celo lagal, da je bil v JLA samo med leti 1988 in 1989, medtem ko je svoje sodelovanje v oboroženih enotah uporniških Srbov na Hrvaškem zamolčal, čeprav je v njih deloval med leti 1991 in 1995. Prav tako je Američanom natvezil, da nikoli ni zakrivil kakšnega obuja na podlagi etnične ali politične pripadnosti. In so mu verjeli na besedo, s čimer si je zagotovil nemoteno bivanje v ZDA v kraju Parma Heights, kjer pa se je zapletlo, ko je bil obtožen spolnega nadlegovanja štirih žensk v času, ko je bil zaposlen v lokalni mesnici. Zatem je odprl svoje lastno mesno podjetje, ki pa je prodajalo oporečne izdelke. A očitno niti takrat ameriške oblasti niso imele podatka o tem, da imajo opravka s pravim vojnim zločincem.
Kot je januarja 2023 poročal hrvaški Max-portal, je upokojeni polkovnik Hrvaške vojske Ivica Pandža Orkan dvanajst let prej dobil informacijo, da Vidić živi v ZDA. Ob tem je Američanom izročil tudi dokumentacijo, ki je bremenila Vidića. Slednjega je sodišče v Clevelandu sredi lanskega oktobra spoznalo za krivega in ga obsodilo na tri leta zapora, saj je kar četrt stoletja lagal ameriškim oblastem, da z vojaškimi zadevami na tleh nekdanje Jugoslavije ni imel nič. Lagal je praktično vsem, tudi preiskovalcem ameriškega ministrstva za domovinsko varnost, ki so ga na njegovem domu obiskali leta 2017.
Ta primer lažje pojasnjuje pojav nezakonitih migrantov, ki so na podlagi lažnih izpovedi prišli celo do ameriškega državljanstva.
